Vršilki dolžnosti direktorice radgonskega zdravstvenega doma Nataši Osterc Kranjec s koncem junija poteče mandat.
Svet zavoda bo moral odločati o prihodnjem vodenju zavoda. Večina članov sveta zavoda zahteva tudi razpravo o kadrovskih in finančnih izzivih.
Županja Gornje Radgone, ene izmed občin ustanoviteljic, Urška Mauko Tuš pa na člane sveta zavoda pritiska z grožnjo, da bo šla v javnost.
Je redna seja sveta zavoda Zdravstvenega doma Gornja Radgona neizogibna ali bo predsednici Francki Lavrenčič uspel manever z dopisno sejo?
Člani sveta zavoda zahtevajo redno sejo
Štirje člani sveta zavoda Zdravstvenega doma Gornja Radgona so konec maja podali zahtevo za sklic redne seje sveta zavoda, saj po njihovem do takrat ni bilo omogočeno enakopravno odločanje o pomembnih vprašanjih.
Kljub podani pobudi je predsednica sveta sklicala korespondenčno sejo, kar po mnenju članov pomeni kršitev poslovnika in onemogočanje enakovredne razprave, zlasti pri tako pomembnih točkah, kot je imenovanje novega direktorja.
Mandat trenutni vršilki dolžnosti direktorice Nataši Osterc Kranjec se izteče s 30. junijem, zato bo moral svet zavoda v tem mesecu odločati o novem vodstvu.
V pisni zahtevi člani poudarjajo, da odločanje prek elektronske pošte v tem primeru ni dopustno, saj gre za strateške teme, ki zahtevajo fizično prisotnost članov, možnost razprave in preglednosti, časa pa je še dovolj.
Večina je izbrala Forjaniča, a to ni dovolj za imenovanje
Na zadnji redni seji sveta, 8. maja, so člani sveta z večino glasov izbrali Mirana Forjaniča kot kandidata za novega direktorja Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
Svet zavoda je nato v skladu s postopkom odločitev posredoval občinam ustanoviteljicam v soglasje, vendar so svetniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici tak predlog zavrnili.
Občini Radenci in Apače sta podporo Forjaniču podali, medtem ko bo občina Gornja Radgona o soglasju odločala šele 19. junija.
Po naših informacijah naj bi pristojna kadrovska komisija v Gornji Radgoni Forjaniču podala soglasje in to predlagala tudi občinskemu svetu.
V ozadju opozorila o nepravilnostih in kadrovskem razsulu
Zadeva se po besedah sogovornikov dodatno zapleta zaradi domnevnih nepravilnosti v poslovanju, slabe kadrovske slike in neodobrenega finančnega načrta za leto 2025.
Na eni od sej so zdravniki preko sindikalne predstavnice FIDES izrazili nezadovoljstvo z vodenjem zavoda, pomanjkanjem zaupanja in nejasnimi odločitvami vodstva. Interna anketa iz aprila naj bi pokazala na nezadovoljstvo zdravnikov.
Sogovorniki opozarjajo tudi na kritično pomanjkanje kadra – pediatrov, ginekologov, zobozdravnikov in družinskih zdravnikov. Zaradi tega naj bi del zdravnikov že razmišljal o odhodu iz zavoda, kar bi še dodatno ogrozilo dostopnost osnovne zdravstvene oskrbe v regiji.
Pravni zapleti in možnost nadaljnjih postopkov
Člani sveta, ki so vložili zahtevo, so napovedali tudi pravne ukrepe, če redna seja ne bo sklicana do 23. junija. Opozarjajo namreč, da brez te seje ni mogoče zakonito potrditi sprememb statuta zavoda, imenovati direktorja ali razpravljati o drugih strateških točkah.
Ob tem poudarjajo, da morajo imeti vsi člani enako možnost razprave in odločanja, kar jim trenutno ni omogočeno.
Dolgotrajna oskrba kot vzvod političnega pritiska?
Dodatno napetost je sprožil dopis, ki ga je članom sveta zavoda poslala županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš.
V njem jih opozarja, da bodo – če spremembe statuta zavoda ne bodo sprejete pravočasno – s 1. julijem onemogočeni vsi postopki za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe na območju Gornje Radgone in Sv. Jurija ob Ščavnici.
Dopis poudarja, da je potrditev sprememb statuta formalni pogoj za vpis novih dejavnosti v register AJPES in organizacijo dela v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi.
Hkrati pa županja izrecno navaja, da bo občina v primeru zavrnitve o tem obvestila javnost, saj bi po njenem mnenju odgovornost za onemogočeno storitev nosili člani sveta zavoda.
Ta pristop je med člani sveta povzročil ogorčenje, saj menijo, da gre za nedopustno obliko političnega pritiska, ki lahko vpliva na njihovo neodvisno odločanje in razpravljanje o drugih, enako pomembnih vprašanjih – kot so izbira direktorja, kadrovska slika in poslovanje zavoda.
