Vlada je dobro leto dni po sprejetju najbolj striktnega zakona o pravilih cestnega prometa ZPrCP pri nas sprejela predlagano novelo, ki s prvim septembrom znižuje nekatere kazni.
Leto dni po uvedbi zakona, s katerim so se drastično zvišale kazni za pometne prekrške, tokrat vlada te znižuje. Nov zakon predvideva nižje globe pri blažjih prekrških do 50 odstotkov, znižuje se tudi kaznovanje s kazenskimi točkami. Najvišja globa za fizično osebo ostaja enaka, in sicer znaša 1200 evrov.
Nižje kazni za blažje prekrške
Novi zakon o pravilih cestnega prometa predvideva nižje globe za nekatere manjše prekrške, medtem ko višina kazni za hujše prekrške, kot je ogrožanje otrok v prometu, visoke prekoračitve omejitve hitrosti ter vožnja pod vplivom alkohola, ostaja na enaki ravni. Za slednje je zagrožena globa v višini 1200 evrov in zaseg vozila ali odvzem vozniškega dovoljenja. Nižje bodo kazni za manjše prekrške, kot je pri prekoračitev hitrosti v v območju za pešče in območju umirjenega prometa; do 5 km/h bo globa znašala 40 evrov, za prekoračitev do 10 km/h 80 evrov, če vozite več kot 10 km/h hitreje od predpisov, pa bo kazen po novem znašala 80 evrov (prej 300 evrov in tri kazenske točke), 20 km/h prehitra vožnja je kaznovana s 300 evri in tremi točkami (prej 500 evrov in pet kazenskih točk).
Kazni so nižje tudi za neupoštevanje varnostne razdalje s 300 na 200 evrov ter za prehitevanje po desni in za sunkovito ustavljanje ali speljevanje, prav tako iz 300 na 200 evrov. Pri prekrških za vožnjo po odstavnem pasu in za prevoženo rdečo luč višina kazni ostaja nespremenjena - 300 evrov, znižuje pa se število dodeljenih kazenskih točk iz pet na tri. Iz 120 na 80 evrov se znižuje globa za nepravilno parkiranje na prehodu za pešče, pločniku ali območju za pešče in invalide.
Višina glob za prekoračitve hitrosti:
Višina kazni predhodnega zakona dvignila veliko prahu
Priprava novele zakona, ki je začela veljati s prvim septembrom, je predstavljala odgovor trenutne vlade do predhodnega zakona, ki je predvsem zaradi višine glob dvignil prah na slovenskem političnem prizorišču. Številni strokovnjaki so se v času izvajanja prejšnjega zakona dotaknili smotrnosti in upravičenosti višine kazni za nekatere prekrške, sprememba omenjene zakonodaje pa je nenazadnje bila ena izmed točk v predvolilni kampanji največje koalicijske stranke.
Strokovnjaki opozarjajo: kazni dolgoročno niso efektivne
Penolog Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti je v študiji dokazal, da so kazni v Sloveniji previsoke in da na prometno varnost še zdaleč nimajo toliko vpliva. Pri tem Petrovac pravi, da se je v Sloveniji razvila praksa kaznovanja “vsepovprek”. Kritično do višine glob predhodnega zakona se je dotaknil tudi Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo, ki meni, da na boljšo prometno varnost naj bi vplivala predvsem boljša cestna infrastruktura, izboljšan vozni park, uvedba vinjet ter dvig ravni zavedanja o dobrem tehničnem vzdrževanju vozil.
