Andraj Kalamar, ustanovitelj biroja Studio Kalamar, je pojasnil glede arhitekturne strukture centra Murske Sobote in Trga kulture ter o načrtovanih projektih studia Kalamar.
“Sobota je eno redkih mest v našem širšem okolju, ki še ima dobre potenciale za razvoj v samem središču”, je uvodoma pojasnil Andrej Kalamar, arhitekt, projektant in obenem vizionar pri vzpostavljanju novih urbanih objektov tako v Soboti, kot drugod po Sloveniji. “S pametno programsko kompozicijo se bo v center vrnilo nekaj gravitacijske moči, ki jo je izgubil s pojavom treh žarišč predmestnih nakupovalnih središč. Decentralizacija nakupovalnih programov ni nič izrednega – to se je v Ameriki dogajalo od sedemdesetih let naprej, po Evropi od konca osemdesetih let, pri nas petnajst let kasneje,” je o arhitekturni strukturi povedal Kalamar. Murska Sobota bi po njegovih besedah z zasnovo dveh večjih projektnih žarišč ponovno pridobila lastno konkurenčnost, s čim bi center Sobote ponovno zaživel.
Največja teža Urbanemu centru in Mercatorju
Projekt Urbani center je postavljen v najožji center in je zato sestavljen iz več manjših segmentov, ki bi funkcionalno zajemali vsa družbena področja: ” Programska raznovrstnost bo zagotavljala živahno aktivnost na mestnem parterju čez cel dan – poslovni program čez dan, stanovanjske vsebine popoldne in zvečer, javni programi pritličja čez cel dan. Kompleks v prostor pridobiva nove prebivalce, ki so stalni uporabniki mestne ponudbe. Objekt je na nivoju pritličja prehoden in kot tak v prostor prihaja kot vezivno tkivo celega centra.”
Avtobusna postaja in kolodvor na skupni lokaciji
Spremebe na Slovenski ulici, katere vzhodni del okolje ni sprejelo kot zelo centralnega, zajemajo postavitev Mercator centra na omenjeno lokacijo, s čimer bi Slovenska ulica pridobila na funkcionalnem pomenu, predvsem s “pritličnimi programi, ki bodo morali s ponudbo ujeti trenutek povečanja frekventnosti ljudi.” Vzpostavitev Urbanega centra in Mercator Centra, ter posledično premikom gravitacije centra na vzhod centra, bi bilo smiselno premakniti avtobusno postajo na lokacijo sedanjega kolodvora. To bi po besedah Kalamarja povzročilo združitev pomembnih komunikacijskih sistemov, zmanjšanje prometa v strogem centru in omogočilo lažjo komunikacijo avtobusov do obvoznih prometnih sistemov mesta.
Trg kulture pridobiva na vrednosti predvsem z gostinsko ponudbo
Zasnova za razvoj mestnega centra je po mnenju Kalamarja bila nastavljena že v začetku 20. stoletja (arhitekt Takács) ter z objektom Delavskega doma (sedanja občinska stavba) arhitekta Novaka izpred druge svetovne vojne, s katerim je nastavil višinski gabarit večine centra. Soboški Trg kulture, ki se veže na ta ulični sistem in z obodnimi pretežno gostinskimi programi pridobiva na vrednosti, problematičnost pa Kalamar vidi v zaprtosti, hermetičnosti Trga kulture, saj “ne išče interakcije z okoljem”. Podobna težava se pojavlja tudi pri knjižnici, kjer le- ta s svojim obsegom pritličja komunicira le z eno stranjo prostora, v katerega je objekt umeščen. “Slovenska, Kocljeva in Slomškova ulica s svojo strukturo kažejo potenciale,da postanejo kvalitetni ulični prostori” , je razložil Kalamar in ob tem izpostavil nekatere pomanjklivosti pri Slovenski ulici, ki je prikrajšana za senco platan in je s tem izgubila "francoski šarm".
Nižje cene – nižja kakovost storitev
Arhitekturno področje je močno vpeto v gradbeni sektor gospodarstva, ki je v Sloveniji in drugod v času gospodarske krize dosegel dno, vendar po besedah Kalamarja največjo težavo ne predstavlja generalni upad naročil, ampak posledica le-tega, nižanje cen storitev. Pri tem poudarja dve “finančni nevarnosti”, da se bo z nižjimi cenami nižala tudi kvaliteta dela, oziroma da si bodo projektantski biroji poiskali vir financiranja v kombinaciji s trgovsko dejavnostjo, kar se negativno odraža pri investitorjih. “V obeh primerih je to za investitorje slabo. Upam, da nam bo uspelo ohraniti kvaliteto dela in neodvisnost v odnosu do investitorjev - ocenjujem, da bo to mogoče samo z negovanjem odnosov s kvalitetnimi investitorji, ki problematiko vidijo na podoben način kot zgoraj opisano,” še pove Kalamar. Studio Kalamar trenutno dela na dveh velikih trgovskih centrih v Mariboru in Murski Soboti, ter drugod po Sloveniji in področju bivše Jugoslavije. “Srčno upam, da se bodo sprostile ovire za začetek projektiranja Urbanega Centra v Soboti.”
