Ob letošnji obeležitvi 70. obletnice od fašistične okupacije in genocida, ki ga je okupator izvajal v Sloveniji ter ter praznovanju 7. Junija, kot dne spomina, so se zbrali izgnanci iz radgonskega območja.
Leta 1941 so okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihov domove pa naselile Nemce, Avstrijce, Italijane in Madžare. Po podatkih iz leta 1981 so nacisti v omenjene države izgnali ali pregnale kar 79 tisoč ljudi ali več kot devet odstotkov slovenskega življa.
Sedemdeseto obletnico izgona in 66. letnico vrnitve domov, ter svoj praznik, so s tradicionalnim izletom obeležili tudi člani Območnega društva izgnancev Gornja Radgona. Približno sto izgnancev se je zapeljalo po Slovenskih goricah in Prlekiji „Tovrstna druženje organizirano na prav gotovo enega izmed najlepših mesecev v našem življenju, torej maju, ko je pred 66 leti prišlo do osvoboditve. Mi, ki smo bili pregnani z domov, odpeljani v živinskih vagonih ali tovornjakih, oropani, s prepovedjo vrnitve na svoje domove, smo po štirih letih vojne le doživeli zmago nad fašizmom, tako da se je naše upanje v vrnitev na domače ognjišče, le uresničilo. Štiri leta smo hrepeneli po tem dnevu, saj nismo zatisnili očesa, da se ne bi spomnili rodnega doma. Koliko presanjanih noči je minilo, preden je napočil ta veliki dan. In zato bomo tudi naše druženje preživeli ob slovenski pesmi, ki nam je tudi v najtežjih trenutkih bila redka vez z domovino in rojstnim krajem«, je med drugim povedal predsednik ODI Gornja Radgona Drago Mastinšek, ki dodaja, da nikakor in nihče ne sme pozabiti na strahote druge svetovne vojne.
„Pred 66 leti smo končno dočakali dan, ko smo se vrnili na svoja ognjišča. Kar nekaj nas je tako živih tudi po 70 letih od izgona. Žal mnogi niso dočakali niti dneva vrnitve. Letos bomo praznovali 20 let samostojne države. ponosni smo na njo, toda z bolečino v srcih sprejemamo dogajanje pri nas, in kar verjeti ne moremo kako malo mar je nekaterim do naše preteklosti. Človeka mora biti sram koliko sprenevedanj, podtikanj in laži slišimo v našem parlamentu“, meni Mastinšek in dodaja, da so tovrstna srečanja v poduk mladim in prihodnjim generacijam pri spoznavanju resnic tistega časa.
Z grozo se je Mastinšek spomnil tudi Hitlerjevih usodnih besed iz aprila 1941, ko je v Mariboru dejal: »Naredite mi to deželo spet nemško«, s tem pa se je začela tudi gonja proti Slovencem, ki so bili krivi samo tega, da so pač Slovenci. „Vse manj nas je, ki smo čutili nasilje okupatorja, bili izgnani in oropani človeških pravic, dostojanstva in svobode. Še pomnimo, kdo je bil okupator, kdo so bili izdajalci in Hitlerjevi podaniki. Ne gre za pogrevanje in oživljanje neke mračne preteklosti. Gre za zgodovinska dejstva, ki se upirajo pozabi, in so spominski zapis, ki ostaja v zavesti slehernega, ki je moral ponoči ali ob jutranjem svitanju tistega davnega leta 1941 zapustiti dom."
"Menim, da grozot, ki jih doživiš, ne moreš nikoli pozabiti. Gre za emocije, vezane na osebno naravnanost in presojo. Vsiljena ali prisiljena sprava spominskega zapisa ne more spremeniti ali izbrisati. Rane celi čas! To velja tudi za storjene krivice in nasilje vseh oblik in v vseh časih. Tudi za spravo“, je med drugim prepričana ena izmed štajerskih izgnank Berta Čobal Javornik.
Foto: O.B.
