Pozeba prizadela tudi Pomurje, največ škode na desnem bregu Mure.
Črne napovedi vremenoslovcev so se v mesecu aprilu uresničile. Med 19. in 23. aprilom so temperature v Sloveniji več dni zapored padle pod ledišče.
Najhuje je bilo na Štajerskem, kjer so največ škode utrpeli predvsem sadjarji in vinogradniki, ponekod v izpostavljenih zatišnih legah je uničen skoraj ves pridelek.
Pozeba je v Sloveniji postala že skoraj vsakoletni pojav, a letošnja bi lahko bila v nekaterih delih Slovenije med najhujšimi v zadnjih letih.
Koščičarji in vinska trta utrpeli največ škode
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota smo preverili, kakšna škoda je nastala v Pomurju in kje je škode nastalo največ.
Miran Torič, specialist za vinogradništvo in sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, je za Sobotainfo pojasnil, da so skoraj vse sadne vrste utrpele škodo.
»Največjo škodo so utrpeli koščičarji, tudi maline pri jagodičevju, ker so pozebli mladi poganjki. Veliko bolj je nastradala vinska trta,« je dejal Torič.
Na jablani in hruški škoda še ni znana, »saj prihaja junijsko redčenje, ki lahko marsikaj spremeni.«
Na desnem bregu Mure več škode
Največ škode na desnem bregu Mure:
»Prlekija je utrpela hujše poškodbe, Prekmurje manjše.«
Na Goričkem je bila pozeba 19. aprila, v Prlekiji pa 22.
Kako je s poljščinami?
Torič pojasnjuje, da stanje s poljščinami še ni znano, pri ječmenu bodo poškodbe vidne, ko odcveti.
»Koruza bolj kot ne ni pozebla, buče še niso bile posajene, eventualno je lahko poškodba pri oljni gorčici,« je še dodal.
Točna ocena škode po besedah Toriča še ni znana, po špekulacijah je poškodovano od 20 do 40 odstotkov.
