Na Finančni upravi Republike Slovenije so za Sobotainfo pojasnili podrobnosti kazni, ki jo je prejel upokojenec Branko Lukačič.
Po spletu je nedavno zaokrožila zgodba Branka Lukačiča iz Grabšincev, naselja v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije oglobila s 1000 evri.
Kot smo poročali, je objava upokojenca hitro zaokrožila po družbenih omrežjih, Lukačič pa nam je pojasnil, da je pomagal skoraj popolnoma slepemu prijatelju.
»Na žalost me je nekdo prijavil, češ, da opravljam delo na črno. Obiskali so me gospodje s finančne uprave in me oglobili. Čeprav sva oba povedala, da to delam brezplačno,« je povedal.
Zaradi pritožbe in »medijskih pritiskov« inšpektorji znova na obisku
Inšpektorji Finančne uprave Republike Slovenije so Lukačiča včeraj, 28. julija, ponovno obiskali.
Za Sobotainfo je pojasnil, da so naredili nov zapisnik:
»Bili so inšpektorji ponovno pri meni, naredili so nov zapisnik, šlo bo v proceduro in me bodo obvestili. Ne vem pa točno kako in kaj. Ponovno so prišli zaradi moje pritožbe in medijskih pritiskov. Ne vem, enostavno ne vem, kaj naj povem.
Povedali so, da so neke zadeve spremenile in so rekli, da bo vodstvo pregledalo zapisnik. Zadevo bodo poskušali omiliti, v roku štiri do pet dni pa moram počakati na odločbo.«
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Finančno upravo Republike Slovenije.
»V finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov«
Iz finančne uprave so za Sobotainfo odgovorili, da morajo pri svojem delu upoštevati sprejeto zakonodajo:
»V finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, ampak pri svojem delu moramo upoštevati sprejeto zakonodajo.
V konkretnem primeru je to Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki velja že od leta 2014, to je 11 let.«
Pojasnili so, da se v omenjenem primeru v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno kot delo na črno šteje tudi, če posameznik »brezplačno opravlja dejavnost ali delo (pri drugi pravni ali fizični osebi)« in ni vpisan ali nima priglašenega dela.
Včerajšnji obisk je bil po pojasnilih finančne uprave nadaljevanje aktivnosti v okviru začetih.
Obstajajo izjeme
Zakon določa nekatere izjeme, kjer ne gre za delo na črno, na primer: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo (za preprečevanje ali odpravo naravnih nesreč), humanitarno delo za humanitarne in invalidske organizacije in tako dalje.
»Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
V kolikor ne gre za nobeno od konkretno navedenih izjem, se opravljanje dela brez pravne podlage šteje za delo na črno,« so pojasnili.
Kršitelju določena najnižja možna globa
Na finančni upravi ob tem dodajajo, da se v skladu s šestim odstavkom 21. člena zakona z globo od 1000 do 7000 evrov kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
»To pomeni, da je bila kršitelju določena najnižja možna globa, ki jo predvideva zakon. Če zahteva za sodno varstvo ni vložena, postane plačilni nalog po osmih dneh od vročitve pravnomočen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo v predpisanem roku, plača samo polovico izrečene globe (to je 500 evrov), če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga.
Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni dovoljena. Storilec, ki ne plača polovičnega zneska globe, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v plačilnem nalogu.«
