Borovo gostüvanje je edinstvena pustna tradicija Prekmurja.
V času pustnih norčij v Sloveniji izstopa poseben običaj, značilen predvsem za Prekmurje – Borovo gostüvanje.
O tej starodavni tradiciji je v oddaji Pomurski dnevnik na televiziji IDEA spregovorila Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Zgodovina Borovega gostüvanja
Borovo gostüvanje izvira iz Goričkega dela Prekmurja in je povezano s pustnimi običaji ter družbeno satirično noto. Prvi zapisi o tem običaju segajo v leto 1925, čeprav obstajajo domneve, da je bil prisoten že prej.
Dogodek je bil v preteklosti organiziran ob pustni soboti ali pustnem torku in je služil kot opozorilo vasi – če se v določenem letu nihče ni poročil, je bila organizirana »poroka« med nevesto in borovim drevesom.
Borovo gostüvanje je bilo v preteklosti organizirano predvsem s strani gasilskih društev, kasneje pa so pri organizaciji sodelovala različna vaška društva.
Dogodek je vključeval celotno vas, vsi udeleženci so govorili v prekmurskem narečju, kar je še dodatno poudarilo lokalni značaj običaja.
Obred temelji na poročni povorki, kjer sodelujejo glavni akterji, kot so mladoženec, nevesta, priče, družbeni in svatje.
Ključna posebnost je iskanje primernega bora v gozdu, ki nadomešča »neživega« ženina, saj se v vasi ni našel primeren mladoporočenec. To dogajanje se odvija prav v gozdu, kar daje prireditvi edinstveno pristnost.
Dobrodelni namen
Poleg zabavnega in kulturnega vidika ima Borovo gostüvanje tudi dobrodelno noto. Zbrana sredstva iz dogodka so v preteklosti in danes namenjena za vaške projekte, kot so nakup gasilskega avtomobila, obnova cest ali vaških domov.
Borovega gostüvanje v Pomurju tudi letos ne bo, saj gre za zahtevno organizacijsko prireditev, ki potrebuje angažma celotne skupnosti.
Pšajd je poudarila, da bi bilo smiselno ohraniti dogodek v Prekmurju in ne zgolj predstavljati ga na drugih pustnih festivalih, kot je Ptuj ali Ljubljana. Po njenem mnenju bi morali obiskovalci iz drugih krajev priti v Prekmurje in doživeti običaj na avtentičen način.
Vedro – manj znana pustna šega Prlekije
Poleg Borovega gostüvanja je omenila tudi Vedro, staro pustno šego iz Prlekije, ki izvira iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Prvič naj bi se izvedla že okoli leta 1870.
Gre za srečanje vaške skupnosti na pustni torek, kjer novi gospodar vasi pogosti ostale vaščane.
Prireditev vključuje tudi vaško kroniko, v kateri se pregledajo pomembni dogodki preteklega leta, ter izpostavitev vaškega grba, ki simbolizira pripadnost pustni tradiciji.
Pustna dediščina Pomurja
Pomurski muzej Murska Sobota že 18 let aktivno ohranja pustno dediščino. Zaposleni se vsako leto našemijo in s tem izkažejo spoštovanje do bogate kulturne dediščine Prekmurja in Prlekije.
Običaji, kot sta Borovo gostüvanje in Vedro, so pomemben del slovenske pustne dediščine, ki jo je vredno ohranjati in prenašati na prihodnje generacije.
