Ste se v zadnjem času sprehajali na Goričkem in opazili, da je nekdo dodobra 'ošilil' drevesa? Čeprav so redki, je sledove bobrov tudi pri nas vedno bolj možno zaznati.
Čeprav so bili do pred kratkim na Goričkem prava redkost, lahko ponekod že vidimo sledi njihovega dela, kot so podrta drevesa in jezovi.
Kot je za Sobotainfo povedala Stanka Dešnik, direktorica javnega zavoda Krajinski park Goričko se bobri počasi naseljujejo po celotnem območju Goričkega.
V Sloveniji zavarovan
Bober je v Sloveniji zavarovan in se ga na nekaterih območjih Natura 2000 tudi aktivno varuje. Eno od teh je reka Mura.
Čeprav se je bober v naše kraje vrnil šele pred kratkim, ponekod že prihaja do konfliktov s človekom predvsem zaradi objedanja dreves in objedanja kulturnih rastlin.
Objedanje dreves v obširnih poplavnih logih sicer ne povzroča gospodarske škode. Zaradi neznanja prihaja do namernih uničevanj jezov bobrov z namenom povečanja pretočnosti vodotokov. Bobra ogroža tudi promet s povozi.
Več koristi kot škode
Pri regulaciji populacije bobrov pa gre opozoriti tudi na to, da je škoda, ki jo povzroča bober majhna v primerjavi s koristjo, ki jih ima za ekosistem. Poleg tega, da je ne glede na vse očitno dober drvar, je tudi dober vodar.
Bobri namreč iz podrtega drevja gradijo jezove, da uravnavajo in poplavljajo območja bobrišča in si s tem zagotovijo stalen vodostaj in varnost.
Na tak način bobri ustvarijo habitat, ki je ugoden tudi za druge živalske vrste, saj se na teh območjih zadržuje tudi veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk in nevretenčarjev. Poleg tega pa tudi ugodno vpliva na prisotnost vidre.
Ali ste vedeli? Bober je izključni rastlinojed, katerega dnevne potrebe predstavljajo približno dva kilograma lesne mase ali 1,2 kilograma vrbovja.
-
Lokalno | 34 komentarjevKdo je kriv za podrta drevesa ob Muri?
