V kolikor ste se zadnje dni sprehajali ob reki Muri ste lahko naleteli na nevsakdanje prizore. Številna drevesa so bila namreč podrta, a ne s pomočjo vetra ali človeških rok. Za podrta drevesa so "zaslužni" bobri.
Morda ste nad tem nekoliko presenečeni, saj so bobri, oziroma v našem primeru evropski bobri, na naših tleh v 18. in 19. stoletju že povsem izumrli. Za izumrlega je bober veljal praktično poldrugo stoletje, v Sloveniji pa so ga ponovno opazili konec leta 1998.
Za to, da se je bober ponovno pojavil tudi v Sloveniji so zaslužni naši južni sosedje, kjer so jih leta 1996 znova naselili v reko Lonjo pri Ivanič Gradu. Od tam so se bobri začeli širiti po Hrvaški in tudi po Sloveniji, na naših tleh pa so prva podrta in objedena drevesa opazili na sotočju Krke in Radulje na Dolenjskem.
Bober pomeni, da so vode bolj čiste
Delovanje bobrov na obrežjih reke Mure in reke Ščavnice je v oko padlo tudi županu občine Razkrižje Stanku Ivanušiču. Ta nam je potrdil, da je delovanje bobrov opazno tudi na njihovem območju.
"Res je, bobri so se pojavili, videti je njihovo delovanje, proti kateremu pa ne moremo ukrepati. Dejstvo je, da je bober lepa žival in da je oznanjevalec bolj čistih voda," pravi Ivanušič, ki dodaja, da za zdaj niti ni bilo iniciativ po tem, da bi proti bobrom ukrepali na takšen ali drugačen način.
Škoda, ki so jo povzročili bobri je vidna predvsem v podrtih drevesih, katere debelina je bila med desetimi in tridesetimi centimetri. Na Zavodu za gozdove Republike Slovenije in Lovski zvezi Slovenije so potrdili, da je prijavljenih škod za zdaj malo.
Toda kljub temu to ne pomeni, da se odgovorni upravljanja populacije ne bi lotili zavzeto in aktivno. Lovci so namreč prepričani, da je regulacija populacije samo še vprašanje časa. Najbolj učinkovito omejevanje škode je sicer takšno, da se ohrani od pet do petnajst metrov dolg vegetacijskih pas na brežinah, kar je tudi določeno z zakonom o vodah.
Več koristi kot škode
Pri regulaciji populacije bobrov pa gre opozoriti tudi na to, da je škoda, ki jo povzroča bober majhna v primerjavi s koristjo, ki jih ima za ekosistem. Poleg tega, da je ne glede na vse očitno dober drvar, je tudi dober vodar. Bobri namreč iz podrtega drevja gradijo jezove, da uravnavajo in poplavljajo območja bobrišča in si s tem zagotovijo stalen vodostaj in varnost.
Na tak način bobri ustvarijo habitat, ki je ugoden tudi za druge živalske vrste, saj se na teh območjih zadržuje tudi veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk in nevretenčarjev. Poleg tega pa tudi ugodno vpliva na prisotnost vidre.
Kot zanimivost dodajmo, da so za posest nad lovišči bobrov v preteklosti izbruhnile celo vojne. Ena najbolj znanih je bila vojna med Francozi in Indijanci, bolj znana tudi kot desetletna vojna.
