Z etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti smo se pogovarjali o praznovanju velike noči in njenem pomenu.
Velika noč je ena izmed dveh največjih krščanskih praznikov. Je najstarejši verski praznik na Slovenskem. Gre tudi za ljudski, predkrščanski, starejši pomladni praznik. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja, ker je z vstajenjem odrešil svet.
Za kristjane je to praznik veselja in upanja. Verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi odpuščanje grehov in upanje na vstajenje po smrti oziroma posmrtno življenje v raju.
»To se kaže v nekaterih šegah velike noči. Pri tem pa ne gre samo za krščanski praznik, ki je prevladujoč,« pove etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, in doda, da ne smemo pozabiti, da je krščanstvo prekrilo predkrščanske praznike oziroma šege.«
Ob cerkvenem obredu se je do danes ohranilo tudi veliko arhaičnih, poganskih prvin, ki spremljajo velikonočno obdobje, nekatere velikonočne šege so namreč zelo stare, predkrščanske: pomladni kult zelenja, velikonočni ogenj in sveča – pomoč soncu, sveta voda – vodni duh, čaščenje, zahvala.
Simbolno velika noč pomeni prebujanje, rojevanje, rojstvo, življenje.
Simbolika skozi celo leto
Pšajd poudari, da veliko noč živimo skozi celo leto. »Različni predmeti nas skozi celo leto vodijo oziroma spominjajo na vstajenje Jezusa Kristusa tudi križanje Jezusa, ves Kristusov pasijon, kar se izraža tudi v Pomurskem muzeju, in to v nekaterih predmetih.
»Govorim o umetnostno zgodovinskih predmetih, slikah na olju tudi o ljudski plastiki in slikah na steklu. Kar 24-odstotkov vseh hranjenih slik, ki jih hranijo v muzeju, je posvečeno na temo veliki noči. Bodisi gre za križanega, pieta ali božji grob.«
Po njenih besedah ne smemo pozabiti na okrasne nagrobnike, obcestne križe, podobe bičanega, križanega ter razne podobice križanega, ki so se hranile doma.
»Celo leto nas spominja podoba smrti, vstajenja, ne samo za praznik velike noči.«
Kdaj se praznuje?
Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov, kot so pepelnična sreda, Jezusov vnebohod, binkošti in sveto rešnje telo.
Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Vsebina praznika se izgublja
»V vsej tej globalizaciji je komercializacija povzročila tudi to, da pozabljamo na vsebino predkrščanskega, krščanskega in tudi ljudskega verovanja ali pa smisla velika noči, pomladi,« poudari in doda, da smo ogromni potrošniki, ampak ne vemo, zakaj nekaj kupujemo, podarjamo.
»Predvsem pa ne poznamo vsebine posameznih velikonočnih elementov.«
Vsebina in smisel se po njenih besedah izgubljata, prazniki skorajda postajajo vsakdan.
»Velika noč je ena izmed priložnosti, da se vrnemo nazaj k vsebini in smislu velike noči.«
