Napovedana uredba Evropske unije, ki prepoveduje prosto izmenjavo semen, bi zagotovo prizadela tudi pomurske kmete in vrtičkarje, a je glede uredbe še mnogo nejasnosti.
Konec aprila je odjeknila novica o predlogu evropske uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, ki je v javnosti, predvsem med vrtičkarji in manjšimi pridelovalci, sprožila burne odzive. Predlog uredbe dovoljuje le uporabo semen, ki so registrirana oziroma vpisana v ustrezno sortno listo, uporaba in izmenjava starih avtohtonih sort pa naj bi bila celo kazniva. Na napoved uredbe so se ostro odzvali v avstrijski okoljevarstveni organizaciji Arche Noah (Noetova barka), kjer so sprožili tudi spletno peticijo, ki jo je podpisalo preko 200.000 ljudi
Povod afera s konjskim mesom
Evropska komisija je v začetku maja sprejela sveženj ukrepov, s katerimi želi urediti zakonodajo, ki ureja prehransko verigo. Zakonodajo, ki trenutno vključuje skoraj 70 zakonodajnih aktov želijo skrčiti na le pet aktov in zmanjšati upravne postopke za pridelovalce, predelovalce in distributerje hrane, da bodo lažje izvajali svojo dejavnost. Hkrati bi predlagana zakonodaja zaostrovala kazni za goljufe v prehranski verigi, v primerih, kot je bila nedavna afera s konjskim mesom.
Eko kmetije brez lastnih semen si ne predstavljamo
O posledicah omejitve uporabe neregistriranih semen smo povprašali tudi Mihaela Kasaša z Eko kmetije Kasaš iz Doline pri Lendavi. Povedal je, da si ekološkega kmetovanja ob prepovedi uporabe lastnih semen ter ekoliških semen, ki jih kupijo od ostalih ekoloških kmetij, enostavno ne morejo predstavljati. Sami namreč uporabljajo izključno lastna semena ter semena, ki jih kupijo od ostalih ekoloških kmetij. Kakršnokoli omejevanje uporabe in trgovanja s semene pa bi za njihovo dejavnost, tako kot tudi za ostale ekološke kmetije, imelo pogubne posledice. Zato je prepričan, da bodo zakonodajalci morali dopustiti uporabo avtohtonih sort ter poenostaviti registracijo semen.
Uredba z mnogo nejasnostmi
Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, pravi, da si določeni odstavki in določbe v predlogu uredbe nasprotujejo. Ti po eni strani govorijo o izvzemanju zahteve po registraciji rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki naj bi se tržil med vrtičkarji in ekološkimi kmeti, po drugi strani pa natančno opredeljujejo pravila za vpis vseh skupin sorte v nacionalno ali evropsko sortno listo. Hkrati nekateri odstavki govorijo, da bi morala država zagotoviti poenostavitev in brezplačnost storitev za vpis sort za nišne trge.
Brezplačna registracija za majhne pridelovalce
.jpg)
Lešnik opozarja tudi na nekatere druge nejasnosti in pasti v predlogu uredbe. Ena takih je tudi možnost brezplačne registracije za majhne pridelovalce, ki po 89. členu uredbe določa, da naj bi bili stroškov vpisa v register sort oproščeni izvajalci poslovnih dejavnosti, ki zaposlujejo največ deset oseb in njihov letni promet ne presega dveh milijonov evrov. Hkrati pa ni povsem jasno ali med te lahko spadajo tudi ekološke kmetije. Če bi bilo tako, bi imele te pravico do skoraj brezplačnega vpisa svojih selekcij v sortno listo, vendar številni ta predlog razumejo drugače, še dodaja Lešnik.
Svoje mora narediti tudi država
Lešnik poudarja možnost, da je predlog uredbe namenoma ohlapen in v nekaterih delih nejasen, saj bi tako države lahko s svojimi akti same določile, kako bi izvajale uredbo, da bi pokrile interese tako velikih, kot tudi majhnih pridelovalcev. »Ob tej predpostavki se nevladnim organizacijam ni treba bati zakonodaje, ampak morajo najti pot kakovostne komunikacije z državno administracijo za najdbo poenostavljenih poti za vpis nišnih sort v sortno listo.«, zatrjuje Lešnik in dodajada bi državna administracija za majhne pridelovalce morala najti poenostavljene, poceni ali celo brezplačne metode registracije, nevladne organizacije pa bi posameznike in kmete lahko pozvale k zbiranju avtohtonih sort in jim pomagale izpeljati vpis v register.
Ministrstvo je uredbo podprlo
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so navedbe nevladnih organizacij in združenj, ki nasprotujejo sprejetju uredbe ter opozarjajo, da po novem ne bo več mogoče uporabljati semena avtohtonih sort, zavrnili kot napačne. Kot zatrjujejo na ministrstvu, se dosedanja ureditev ne bo bistveno spremenila, vsaj kar zadeva stare avtohtone in tradicionalne sorte ter semenski material, namenjen za hranjenje v genskih bankah in za medsebojno izmenjavo semena. Ministrstvo je zato podprlo osnutek nove uredbe in se zavezalo, da si bo Slovenija prizadevala za jasen in enostaven pravni okvir, ki bo na eni strani spodbujal inovativnost in razvoj na področju ter s tem zagotavljal večjo konkurenčnost sektorja, na drugi strani pa omogočal ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov.
