Ker zima, kjub koledarski pomladi, še vedno kaže zobe, strokovnjaki naprošajo obiskovalce gozdov, da ne vznemirjajo in ne krmijo divjadi, saj lahko s tem naredijo več škode kot koristi.
Čeprav je že nastopila pomlad, nas še vedno obdaja snežna oddeja. Ker v zimskem času divje živali potrebujejo predvsem mir, so Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na javnost naslovili prošnjo, s katero naprošajo obiskovalce gozdov, da ne vznemirjajo in ne krmijo divjadi. Še posebej prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev.
Pozimi čim manj gibanja in porabe energije
Živali so na spremembo letnih časov dobro prilagojene, saj jim zamenjava letne z zimsko dlako in tolšča, ki jo pridobijo že v jesenskih mesecih, pomagata preživeti skozi zimo. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi pa je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki njenega življenjskega prostora zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko smrtno ogrozi.
Vsakršno vnemirjanje divjad ogroža
Zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS še posebej opozarjajo, da vsakršno vznemirjanje divjad ogroža. Ob tem strokovnjaki izpostavljajo vožnjo z motornimi sanmi izven poligona, smučanje izven označenih smučišč, sprehode izven uhojenih poti in še posebej spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Kjer snežna odeja presega 40 cm je, razen v izjemnih okoliščinah dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, je prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.
Lastniki naj sprehajajo pse na povodcu
Pri tem MKO, LZS in ZGS (strokovnjaki) opozarjajo predvsem na problematiko pogostega izpuščanja psov, ki lahko kaj hitro posežejo v življenjski prostor divjadi, ko jo preganjajo. Divjad se v visokem snegu težko giblje, kar pa je pri pomanjkanju hrane, zagotavljanju dodatne energije zaradi mraza in nato še zaradi bežanja pred psom zanjo lahko celo usodno, saj težko nadomesti izgubljeno energijo. Tako oslabele živali postanejo lažji plen ali pa shirajo in zbolijo.
Z nepravilnim krmljenjem več škode kot koristi
V zimskem času za divjad ustrezno skrbij lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot lovci iz lovskih družin v ostalih loviščih. V obdobju, ko divjadi primanjkuje hrane, se uporabljajo krmišča, na katerih je krmljenje divjadi dovoljeno le lovcem, skladno z načrti za upravljanje z divjadjo, za kar so tudi strokovno usposobljeni. Krma, ki jo polagajo divjadi, je količinsko in strukturno (močna, sočna in voluminozna krmila) uravnotežena. Zato velja posebno opozorilo prebivalcem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo zalagati krmišč na lastno roko ali krmiti divjadi na neprimernih mestih in v bližini človeških bivališč, temveč, da to strokovno opravilo prepustijo lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročijo več škode kot koristi.
