Dialekta: Z narečjem do kakovostne književnosti

| v Lokalno

Letošnji že tretji tridnevni festival narečne književnosti Dialekta 2012 bo ponovno postregel z zanimivimi literarnimi vsebinami.

"Mali varaš, malo sega, nega toga, ka tü nega", so besede, s katerimi je mali ritar sporočil udeležencem začetek letošnjega že tretjega festivala narečne književnosti Dialekta 2012. Založba Franc-Franc je tudi letos poskrbela za pestre programske vsebine, s katerimi po besedah Franca Justa skozi dialog književnikov spodbujajo literarno-estetsko kakovostno narečno ustvarjanje.

"Narečja niso samo jezik neizobraženih in obrobnih skupin"

"Temeljni namen Dialekte je odkriti, evidentirati in vzpodbujati kakovostno narečno leposlovno dejavnost v slovenskem prostoru. Namreč izhajali smo iz spoznanja, da narečja niso samo jezik neizobraženih in obrobnih družbenih skupin, da narečja naj ne bi imela dovolj jezikovnih sredstev in slovničnih struktur za izražanje, kar so številni predsodki," pravi eden izmed organizatorjev knijžnega festivala, Franci Just.

 V soboškem gradu letos Dialektino senje

Skozi festival si udeleženci in književniki nadejajo izpostaviti bogato narečno ustvarjalnost. Udeleženci in predstavniki slovenske narečne in klasične književnosti se bodo po predhodnem strokovnem programskem delu, v katerem so se že dotaknili narečne proze v okviru tridnevnega festivala letos spregovorili o narečni dramatiki. V večernih urah se bo dogajanje preselilo na dvorišče murskosoboškega gradu, kjer se bo odvijalo Dialektino senje. V sklopu senja bodo podeljene nagrade osnovnošolcem in dijakom, ki so sodelovali v letošnjem literarnem natečaju "Jas/jes/ges/dža lajkan". 

Programski okvir strokovnega dela festivala zajema predstavitev lastne produkcije založbe Franc-Franc. Ob današnjem uvodnem srečanju bo zbranim literatom predstavljena pesniška zbirka domačega avtorja Branka Pintariča - Temni smeh/Kmični smeh

 

Fotografije: Sara Vinkovič

Komentarji

bb bb

V slovenskem jezikovnem območju knjižna prekmurščina je bila edini knjižni jezik, ki je ostala po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika.

bb bb

heh,čevapčič,nej je markeči jezik bil knjižna prekmurščina...

dončec

Marko Jesenšek je pisal, da prekmurski knjižni še vedno živi, čeprav je ta knjižvna norma omejena, ampak imam visoko kakovost, funkcionira v književnosti, publikaciji in liturgiji. Pa če gledamo prekmurski knjižni jezik, ki je bil v rabi do konca druge vojne, ni bil pogovorni jezik, v pogovoru so aktualno narečje govorili. Tisti knjižni jezik, ki so ga obnovili Jožef Borovnjak, Imre Augustič, Jožef Klekl in Jožef Sakovič, še vedno bi bil razumljiv jezik.

Komentarji

bb bb

V slovenskem jezikovnem območju knjižna prekmurščina je bila edini knjižni jezik, ki je ostala po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika.

bb bb

heh,čevapčič,nej je markeči jezik bil knjižna prekmurščina...

dončec

Marko Jesenšek je pisal, da prekmurski knjižni še vedno živi, čeprav je ta knjižvna norma omejena, ampak imam visoko kakovost, funkcionira v književnosti, publikaciji in liturgiji. Pa če gledamo prekmurski knjižni jezik, ki je bil v rabi do konca druge vojne, ni bil pogovorni jezik, v pogovoru so aktualno narečje govorili. Tisti knjižni jezik, ki so ga obnovili Jožef Borovnjak, Imre Augustič, Jožef Klekl in Jožef Sakovič, še vedno bi bil razumljiv jezik.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi