Osmi marec - mednarodni dan žena. Neformalno se praznuje od leta 1911, delno uradno od leta 1917, resolucija OZN-a pa ga je z mednarodno veljavo uradno ustoličila leta 1977. Vse se je začelo z neobstojem splošne volilne pravice za ženske.
Zelo redko se zgodi, da bi praznika dan žena in pust ( pustni torek ) prišla z roko v roki na isti datum. Danes smo priča temu. Če danes praznujejo ženske, dva dni kasneje praznujemo še moški - 10. marec tako velja za dan moških ali dan spomina na 40 mučenikov. Moški je verjetno v očeh ženske vse prej drugo kot mučenik, a pustimo šalo za drugič.
Clara Zetkin velja za glavno pobudnico praznika dneva žena
Čeprav po nekaterih ugotovitvah za pobudnike praznika, kot ga poznamo danes, veljajo ameriški socialisti, pa se kot glavno pobudnico tega praznika omenja Claro Zetkin, nemško feministko in socialistko, katera je na neenakopravni položaj žensk v družbi začela opozarjati v poznem 19. stoletju. Kot omenjeno, je pobuda bila dokončno ustoličena leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk. Tako so ga kot prvič začeli praznovati v Nemčiji, Švici, Avstriji in Danskem. Tako so to bile prve države, ki so si upale izpostaviti žensko kot enakopravno osebo, spomniti na nepravično patriarhalno vlogo v družbi in se uradno bojevati za večje pravice žensk. Naprej je bil kot datum določen 19. marec, sedem let kasneje, leta 1917, pa je bil določen 8. marec kot tisti dan, kateri je dosegel tudi uradno mednarodno veljavo. Resolucija OZN-a ga sicer uradno postavlja komaj v leto 1977.
Splošna volilna pravica - leta trajajoč boj žensk za spremembe
Čeprav so se boji za enakopravnost žensk začeli pojavljati že na koncu 19, stoletja, pa je takrat bilo potrebno še mnogo let, da so ženske dobile svojo volilno pravico na mednarodni ravni držav. Splošno velja, da so jo ženske večinoma pridobile po drugi svetovni vojni. V nekaterih državah sveta jo še danes nimajo oz. so v patriarhalno v zelo podrejeni vlogi napram moškemu. To velja predvsem za arabski svet in še nekatere. Pri nas so ženske dobile volilno pravico komaj leta 1946 z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zadnja država v Evropi, katera je uvedla volilno pravico za ženske, je bila Švica in to komaj poznega leta 1971.
Težak boj za enakopravnost v slovenski družbi
Če Clara Zetkin velja kot mednarodna pobudnica in mati tega dneva, pa zgodovina govori, da so tudi v Sloveniji že v poznem 19. stoletju potekali boji za enakopravnost žensk. V tej smeri se tako omenja izhajanje ženskega časopisa Slovenka in ustanovitev prvega ženskega društva na Slovenskem. Prvo se je zgodilo leta 1897, drugo pa leto kasneje. Kot pomembna ženska na začetku 20. stoletja kot borka za pravice žensk na Slovenskem, se omenja Marija Urbas, katera je kot doktorica filozofije poskrbela za marsikatero pobudo in vznemirjala dominanten moški svet na tem področju. Kot že omenjeno, je ženska v Sloveniji oz. takratni Jugoslaviji dobila uzakonjeno splošno volilno pravico leta 1945, leta 1974 pa je v določilo ustave SFRJ bilo zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, leta 1977 pa so ženske še dobile pravico, da se lahko odločajo o svobodni umetni prekinitvi nosečnosti in to ne samo iz zdravstvenih razlogov. Ta uzakonjena pravica je že takrat vzpodbudila zelo burne odzive, kakšno je še dandanes stališče Cerkve okrog tega vprašanja, pa verjetni ni treba poudarjati.
Sodobna ženska 21. stoletja ima še vedno rada gospodinjska opravila
Na vladnem uradu za enake možnosti ugotavljajo, da se sodobni ženski godi razmeroma dobro, a da v praksi še vedno prihaja do neupravičenih diskriminacij, katere zakoni prepovedujejo. Ženske so statistično gledano višje izobražene kot moški, kljub temu pa jih je na vplivnih in zahtevnih delovnih mestih še vedno premalo. Tudi v politiki jih je manj, kljub temu da se trenutna politična oblast proti temu bori s t.i. ženskimi kvotami v politiki. Po svetu ni nič kaj drugače; v državah, kjer živijo po islamističnih načelih, pa tega pojava sploh ni. Tako se ženska danes, skoraj po vsem svetu, še vedno nahaja v vlogi, v kateri, recimo kot primer, še vedno opravi levji delež pri gospodinjskih opravilih, tudi brezposelnost je večja med ženskami. Med mladimi, kateri so brezposelni in imajo fakultetno izobrazbo, je kar okoli 60 - 65 odstotkov žensk, razlika v višini plač za enako delovno mesto naj bi med moškim in žensko še vedno bila nekje do 10 odstotkov. Velja pa, da bi naj ženske pri nas bile bolj uspešne od svojih evropskih kolegic.
Sodobne družbene navade na ta dan
Skozi vsa leta se tradicija ni kaj dosti spremenila. Slavimo ga kot dan s šopki rož in ostalimi materialnimi dobrinami. Tako velja, da si na ta dan ženske zaslužijo nek materialni poklon v obliki darila iz strani moškega. Tako se moški na ta dan spomni svoje partnerke, žene, matere, sodelavke, znanke babice in podobno. Nenapisano pravilo pravi, da je najbolj primerno in skoraj obvezno darilo roža - rdeča vrtnica.
Preberite tudi: Dame danes s prostim vstopom v Pokrajinski muzej
Jernej Flisar
