Daljnovod Mačkovci †Murska Sobota ostaja nad zemljo?

| v Lokalno

Predstavniki Elektro Maribor so na današnji tiskovni konferenci predstavili aktivnosti na področju gradnje 110 kV daljnovoda Murska Sobota – Mačkovci, po besedah direktorja uprave se bodo konec leta 2012 že pričela izvajati dela.

 Predsednik uprave Elektro Maribor Andrej Kosmačin je uvodoma povedal, da je gradnja daljnovoda smotrna predvsem iz stališča energetske potrebe odjemalcev v prekmurski regiji. » Svojim odjemalcem se trudimo zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Temu cilju želimo slediti tudi na Goričkem, kjer izvajamo projekt izgradnje 110 kV daljnovoda Murska Sobota – Mačkovci,« je povedal Kosmačin. Z gradnjo daljnovoda bi po besedah slednjega področju elektrifikacije doprineslo pozitivne učinke tako pri oskrbi z električno energijo, kot pri nadaljnem razvoju industrije in infrastrukture. Zahteve odjelmalcev električne energije so se v zadnjih letih bistveno spremenile, 50 let stara razdelilna transormatorska postaja ni primerna za današnje potrebe, menijo na Elektru Maribor.

»Izbira podzemnega ali nadzemnega daljnovoda ni preprosta«

Predstavitev pozitivnih učinkov, ki jih prinaša daljnovod je več kot ne odgovor na številne dejavnosti in predstavitve civilne iniciative za okolju prijazno izgradnjo daljnovoda, pri čemer si slednji želijo gradno pod zemljo oziroma kablovod. V začetku leta je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala sklep v zvezi izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem je navedeno, da se postopek do nadaljne rešitve oz. uskladitve Uredbe o državnem lokacijskem načrtu postopek prekine zaradi nekaterih neskladij med grafičnim in tekstovnim delom Državnega lokacijskega načrta.

Nezadovoljstvo je civilna iniciativa izrazila tudi zaradi posega v krajinski park Goričko in možnih negativnih vplivov na tamkajšnjo naravo, predstavniki Elektra Maribor pa so mnenja, da izbira podzemnega ali nadzemnega voda ni preprosta, saj se rešitev išče skozi preučevanja številnih vidikov.

Gradnja daljnovoda ekonomično smotrnejša od kablovoda

Vodja investicijskih projektov pri Elektru Maribor, Dean Ogrizek je med predstavitvijo osem milijonov vrednega projekta še povedal, da so investitori pri načrtovanju sodelovali z raznimi slovenskimi strokovnimi institucijami, rezultati pa so po mnenju Ogrizka tehnico nagnili v prid gradnje nadzemnega daljnovoda, ki je v analizi, katero je opravila družba za načrtovanje in inžering – ZEU, v ekonomskem smislu smotrnejša. Gradnja nadzemnega daljnovoda je po podatkih opravljene analize ekonomsko smotrnejša od podzemne v razmerju 1:5,7.

Mag. Rudi Vončina, vodja oddelka za okolje na elektroinštitutu Milan Vidmar je na vprašanje o sprejemljivosti gradnje daljnovoda z okoljskega vidika povedal, da je zanimanje civilne iniciative za gradnjo pod zemljo v veliki večini usmerjeno napram dobremu pogajalskemu izhodišču za primerne odškodnine. “Žal gre prevečkrat za denar. Država po 73. členu ustave jamči za zdravo življensko okolje ,” trdi mag. Vončina, ki je mnenja, da je gradnja nadzemnega daljnovoda okolju sprejemljiva in neškodljiva. V Elektru Maribor načrtujejo začetek gradnje daljnovoda Mačkovci – Murska Sobota konec leta 2012.



 

Komentarji

Martina Horvat

Ravno zadnjič sem opazovala polja z oljno repico, ki v tem letnem času izgledajo res lepo. Dokler se ti pogled ne ustavi na daljnovodih in žicah nad polji. Škoda je naše okolice za take posege, ki tako zelo kazijo njeno podobo. Predvsem zato, ker jih lahko spravijo pod zemljo. Jasno pa je, da je gradnja podzemnega daljnovoda precej dražja za investitorja, ki ga to, kako bodo izgledala polja in pokrajina, niti najmanj ne zanima.

blaz pergar

daljnovod ne sme prečkati krajinskega parka goričko...to kaj je tu gor je eno navadno zavajanje javnosti..naj že povejo resnico ka madžari in direktiva eu to zahtevle...ne pa wanna bee za ljudi...

Sobochanec

Monopolni državni mučkaroši na proston konkurenčnon trgi elektrodistribucije so se odločili, ka do delali daljnovod po formuli pomurske avtoceste. Kak najfalej potejgnoti linijo iz točke a v točko b.

E, pa neče to tako lako !
Daljnovod de se po prekmurskoj zemli štriko tak, kak do pravli gorički Prekmurci! In štromari, nede van uspelo, ka bi fküp posvadili župane goričkih občin, pa natejgnoli narod po svoje, kak avtocestari. Nede van gratalo. Čiglij ofkrajmurska dežela mijsli, ka so goričanci zabiti kak kandelaber v zemlou, do van znali pokazati, ka pomejni sloga, pa ka pomejni kmejčka logika.

Štromari ste edijni ostanek YU-nivojskoga obnašanja (mogouče ešče rejdki aisenponari), in nede van dovoljeno, ka bi somare strejlali po goričkoj zemli. Elektriko v Mačkoufce lejko po istoj cejni prpelamo iz Polske ali pa iz Kazahstana.

stojan habjanič

No pa preberite to in se čudite! In tega imam še več.
V tem strokovnem mnenju lahko preberete, da bi bil podzemni vod 31% cenejši v upoštevanju pruiklučkov na obeh straneh linije.!! Sam vod brez tega pa bi bil še vedno 17,8 % cenejši, nikakor pa ne dražji. nalašč puščam citat v nemščini, da ne bo kdo mislil, da si izmišljam.

Fachgutachten
Neubau einer 110 kV-Freileitung in Lippstadt

Fachgutachten über die Frage, ob die geplante Freileitung wirtschaftlich und technisch gleichwertig durch eine Kabelverbindung ersetzt werden kann.
...
Danach wäre die Kabellösung ca. 31 % günstiger als die Freileitungslösung mit einem Doppelsystem, wenn die geschätzten Aufwendungen für den beidseitigen Anschluss hinzugerechnet werden. Bei direktem Vergleich der Leitungen ist das Kabel immer noch 17,8 % günstiger, auf keinen Fall aber teurer.

Sobochanec

@Stojan
Če san dobro zarazmo bi tou lejko pemejnilo, ka so pri nižjoj cejni investicije tudi nižje podstolne* provizije!

*mislo san na ove, ka se pod stolon talajo.

stojan habjanič

In še naslov najbolj referenčne študije, kjer so narejene celovite tehnične in celovite ekonomske primerjave nad in podzemnih vodov za 110, 220 in 380 kV. Ob upoštevanju stroškov izgradnje, stroškov vzdrževanja in učinkovitosti prenosa je za 110kV, 2x110 kV in 220 kV cenejše in smotrnejše za investitorja izvesti podzemne vodnike !!
Poglejte študijo in primerjajte stroške v tabeli 15 in tabeli 17; zadnja vrstica spodaj.
110 kV v zraku je 1.199.000 €/km, 110 kV podzemljo je 651.000 €/km !?
Torej v tem primeru pod zemljo za cca. 46 % ceneje!!
Kdo se tu dela norca iz nas?

Vir dosegljiv na spletu, velikokrat citiran in uporabljen kot referenca

Brakelmann, H. (2004a): Netzverstärkungs-Trassen zur Übertragung von Windenergie:
Freileitung oder Kabel? Im Auftrag von Bundesverband Wind-Energie e.V, 2004 (abrufbar unter
http://www.wind-energie.de/informationen/downloads/brak-studie.pdf)

Wizeman

Gvüšen san, ka so tüdi stroški vzdrževanja dosta nižiši od klasičnoga daljnovoda. Nej vijer, nej žled, nej toča nej snejg, nej korozija njemi nemrejo do žijvoga. Samo kakši nadobuden orač z globokin plügon mogouče.... :)

stojan habjanič

In še te cvetke:

Padec vrednosti nepremičnin ob nadzemnem daljnovodu: V Veliki Britaniji cca. 38 % za hiše na razdalji do 100 m od daljnovoda, na Danskem 50% za hiše na razdalji 0d 80 - 280 m od daljnovoda ter nujen odkup hiše za razdaljo od 0 - 80 m od daljnovoda !!
Stran 191 in 192. Drugače pa je to ponovno celostna študija!! Sem prepričan, da nekoliko drugačna od tiste, ki jo je izdelal ZEU iz MS.

Vir:http://www.bfn.de/fileadmin/MDB/documents/themen/erneuerbareenergien/en…

Profile picture for user black panter robin hood

ena od rešitev je tudi ta,ka delavci podnevi napravijo ,domačini ponoči poderejo,mislin te stebre

edentü

Nej samo na pamet pisate, san šau pa prešto stvari predvsem toga glede stroškov: http://www.wind-energie.de/de/themen/windenergie-im-stromnetz/sichere-n… v keron piše ka za 220kV bi naj bila cejna ista ali caa. 30% višja za kablovod, tau bi še nekak šlo, te pa dale ka tej kablovode spadajo v sklop izgradnje veternih elektrarn (podatek keri je po mojem pomemben, zatau ka se kalkulira izguba glede trajanja pridobivanja dokumentacije in je ta v korist nižanja cejne kablovoda - 1-2 leti v NEMČIJI (mi smo v Pahor, Janša, pa še keri Landiji) napram daljnovodi 5-8 lejt) se pravi izguba cejne izkoristka vetrne energije je vkalkulirana zato ni lepo ka se zavaja pa navaja ka komi paše. V nadalje pa ne piše gli kaj glede okoljskega vidika, ja daljnovod kazi pogled očesa, pitam pa se še izda ka pa kablovod kak talno ogrevanje? Je kere že kaj premišlavo o ton je štoj od te civilne iniciative ali pa elektro ali pa kakšen strokovnjak povedo kaj na to temo?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi