Črne, rdeče, pisane – remenke

| v Lokalno

Elizabeta Urisk iz Dobrovnika že šestnajst let skrbi, da se tradicija ustvarjanja prekmurskih »remenk« z batik tehniko ne pozabi.

Ob veliki noči so »remenke« nepogrešljive na praznični mizi. Izdelane doma ali izpod mojstrskih rok. Z njihovim izdelovanjem se zadnjih 16 let ukvarja tudi Elizabeta Urisk iz Dobrovnika, ki za okraševanje jajc uporablja najstarejšo in najzahtevnejšo batik tehniko. Tako nastanejo rdeče-črni prekmurski pirhi, za katere so značilni arhaični okrasi in rastlinski vzorci, ki jih riše z vročim voskom, nato pa pobarva.

Okraševanje zahteva veliko zbranost in natančnost

»Osnovni motiv narišem na jajce s pisalko z vročim voskom. Nato jajce pobarvam rdeče. Ko se barva posuši, prevlečem z voskom površino, ki bo ostala rdeča in nato pobarvam črno. Vosek odstranim in rumenka je gotova,« nam je pojasnila Elizabeta. Tudi pri čipkastih pirhih uporablja batik tehniko, na kar sledi vrtanje in brušenje: »To delo zahteva veliko zbranost in natančnost, saj je jajčna lupina krhka in se zlahka zlomi,« pravi. Še posebej zanimivi pa so pirhi hetés, ki jih krasijo oglato brušeni motivi po vzoru oglatih luknjic v vezeninah hetés, ki jih ustvarjajo pripadnice madžarske manjšine.

Elizabeto okraševanje jajc sprošča

Za kolekcijo prihov je Elizabeta dobila nagrado na natečaju za najboljše rokodelske izdelke Goričkega. »Najraje izdelujem pirhe s starimi vzorci v rdeči in črni barvi. Zelo pa so mi všeč tudi barvani v čebulnih olupkih, ki so dvakrat voskani in dvakrat barvani,« dodaja Elizabeta, ki jo okraševanje jajc sprošča, kljub zahtevni tehniki. Pirhe izdeluje skozi celo leto, a le v omejenih količinah: »Precej jih podarim, nekaj pa tudi prodam.«

 

Stoletna tradicija prekmurski pirhov

Elizabeta se je že kot otrok navduševala za okraševanje jajc pri svojih starših, pozneje je izpopolnila znanje pri vaščanki iz Dobrovnika: »Ko sem pred približno osemnajstimi leti ugotovila, da izdelujejo te črne pirhe v batik tehniki le v Dobrovniku in to le 5 starejših žensk, sem se še jaz naučila, in sicer od gospe Magde Sekereš Elizabeta je ob tem tudi raziskovala zgodovino prekmurskih pirhov in ugotovila, da so jih izdelovali že pred sto leti

»Da biserček naše kulturne dediščine ne bi šel v pozabo«

»Največ podatkov sem dobila iz knjige Etnografija Pomurja in iz madžarske knjige iz leta 1914 ter v muzeju v Murski Soboti, kjer hranijo precej primerkov. Obiskala pa sem tudi ženske iz Dobrovnika, ki so jih izdelovale ali pa so o tem kaj vedele,« pravi Elizabeta, ki ji je tako uspelo zbrati 90 vzorcev. O otroških spominih, raziskovalnem delu in tehniki izdelovanja remenk je zato napisala knjižico, »da ta biserček naše kulturne dediščine ne bi šel v pozabo«. Knjižica je izšla le v madžarskem jeziku, a je Elizabeta kljub temu vesela, da se tudi z njeno pomočjo ta tehnika ponovno uveljavlja pri mladih.

Ustvarjajte »remenke« tudi vi! Na Sobotainfo smo namreč pripravili natečaj Naj remenka 2013, kjer bo najlepša in najkreativnejša »remenka« bogato nagrajena!

Komentarji

Wizeman

Mi lejko prosin pojasnite, takoj ste dali REMENKE v narekovaj? Zakoj ste pa nej dali PIRHE v narekovaj? Zatou ka je tou bole slovensko? Malo morgen. Pirh je glij tak lokalni nazijf kak remenka. Zakoj moremo skous iskati nekšne bole "pravilne "izraze od tisti, štere mamo. Nindri san še nej vido, ka bi štoj prevajo lokalni naziv za nekšo stvar, štero na sakšon kunci pač po svoje zovejo in je del folklore.
Isto vala za butaro. Ma makšo božo butaro. Prinas mamo presmece, pa naj pri ton ostane. Š malo, pa te začali bujto repo prevajati v ubito peso.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi