Magyar izstopil iz članstva v svetu obeh narodnostnih organizacij ter iz članstva v Razvojnem svetu Pomurske regije.
Na minulih parlamentarnih volitvah je nekdanji lendavski župan Janez Magyar iz vrst SDS prejel dovolj glasov za uvrstitev v parlament.
Iz županske funkcije se je uradno poslovil in posle predal podžupanu Ivanu Koncutu 12. maja 2022, prvič pa se je v parlament podal že 14. maja 2022.
Podal izstopno izjavo
Kot poroča Lendavainfo, so pri Madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine Lendava potrdili njihove vire, da je Magyar izstopil iz članstva v svetu obeh narodnostnih organizacij ter iz članstva v Razvojnem svetu Pomurske regije.
Kot je že znano, je župan Občine Lendava bil na minulih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v Državni zbor.
Po tem, ko je Magar odstopil iz županske funkcije, je dobrih deset dni kasneje podal še odstopno izjavo iz članstva v svetu obeh narodnostnih organizacij ter iz članstva v Razvojnem svetu Pomurske regije.
Predsednica Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, Judita Vida Törnar, je informacije Lendavainfo potrdila.
»Gospod Magyar je podal odstopno izjavo 23. maja.2022. Kakšnega posebnega vzroka za odstop ni navedel, zapisal je le, da odstopa s funkcije člana sveta Madžarske samoupravni narodni skupnosti Občine Lendava in da prosi za predčasno prenehanje mandata v svetu organizacije, saj je, kot je še zapisal, s 14. majem 2022 nastopil mandat poslanca v Državnem zboru. Ob tem je v odstopni izjavi zapisal, da prosi za razrešitev tudi v svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, kamor je bil imenovan s strani Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava,« je dejala Judita Vida Törnar, predsednica Madžarske samoupravne narodni skupnosti Občine Lendava.
Je pa Magyaru prenehal mandat kot članu Razvojnega sveta Pomurske regije. Enako velja za Aleksandra Jevška, sedaj že nekdanjega župana Mestne občine Murska Sobota.
Zaveda se nezdružljivosti funkcij
Magyar se, kot kaže, zaveda nezdružljivosti funkcij.
Komisija za preprečevanje korupcije je sicer v včerajšnjem letnem poročilu za leto 2021 zapisala, da »ugotavlja, da področjem, na katerih ima izvirno pristojnost nadzora – predvsem integriteti, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij – slovenska družba oziroma nosilci javnih funkcij doslej niso namenjali ustreznega pomena. Dejstvo je, da je namen regulacije na vseh omenjenih področjih preprečevanje korupcije in posledično krepitev pravne države.«
