Tok reke Mure se vije skozi štiri države, in sicer skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Ljudem v Pomurju je poznan njen izgled v Sloveniji, ki predstavlja samo delček njene celote. če se odpravimo na pot na Salzburško, natančneje do pokrajine Lungau, pridemo do njenega izvira v Visokih Turah. Ta izvir se nahaja na nadmorski višini 1960 m. Pri Legradu se na madžarsko-hrvaški meji, na nadmorski višini 128 m, kot levi pritok izlije v Dravo.
Dolžina Mure znaša 465 km. V Sloveniji je 94 km, od tega 33 km meja z Avstrijo, 33 km meja z Hrvaško, samo slovenska pa znaša (od Petanjcev do Gibine) v dolžini 28 km. Njeni največji pritoki so: Murica, Poels, Kainach in Sulm (avstrijska štajerska). V Sloveniji se v njo izliva ščavnica. Reko Muro v Sloveniji obdaja večinoma poplavni gozd, sestavljen iz različnih gozdnih združb. Svet ob Muri je sinonim za bogato favno in floro. Tukaj najdemo 600 vrst rastlin, 200 vrst ptic, 15 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in ostale številne redke vrste. Dejstvo je, da so številne med njimi resno ogrožene.
O zadnjih aktualnih dogodkih v zvezi z reko Muro, projektom Bio Mura, smo spregovorili s Simonom Balažicem, diplomiranim inženirjem gradbeništva.
Ali menite, da je program Natura 2000 sploh združljiv z gradnjo hidroelektrarn?
Teoretično je možno, praktično pa težko. če dam samo primer, naši severni sosedje ne poznajo primera, da bi v Naturi 2000 sploh gradili kakšne resnejše energetske hidroobjekte. Elektrarna je vseeno močan poseg v okolje, da brez resnejših posledic za okolje, za floro in favno pač ne gre.
Ali zaradi vašega stališča do gradnje hidroelektrarn občutite kakšen pritisk?
Trdim, da elektrarne so neka možnost, niso pa edina. že zdaj se kažejo prvi problemi pri zbiranju podatkov, vsaj zadnja tiskovna konferenca je to pokazala. Menim, da je potrebno najprej določene stvari urediti, zbrati kakovostne podatke, poleg tega je potrebno urediti stvari z našimi severnimi sosedi Avstrijici. Najprej je potrebno te stvari doseči in šele potem se v končni fazi lahko odločimo za ali proti elektrarnam. V Muri bo preteklo še ogromno vode, preden bomo prišli do končne točke.
Projekt v zvezi z gradnjo hidroelektrarn poteka počasi, direktor Dravskih elektrarn Maribor Damijan Koletnik je pred kratkim dejal, da so potrebne študije, ki bodo odločile, ali se bo z gradnjo začelo ali ne. Bodo po vašem mnenju te študije dovolj celostne, da bodo lahko presodile o morebitni gradnji HE?
Da, če bodo v njih sodelovali pravi strokovnjaki in če bodo na razpolago vsi podatki, ki obstajajo. In tukaj apeliram na to čezmejno sodelovanje s sosedi. Obstaja realna možnost, da bomo prišli do realnih študij in tudi do realnih rešitev.
S čim vas osebno Mura najbolj navdušuje?
Navdušuje me, da predstavlja stik štirih narodov, stik Alp in panonskega sveta. Navdušuje me tudi, ko pokaže vso svojo moč, ko poplavlja, saj takrat pokaže svoje prave »mišice«.
Mura je za številne turiste zelo zanimiva. Katero od zanimivosti Mure bi vi izpostavili?
Atrakcija so gotovo spusti po Muri, torej rafting, naslednja stvar so zgodovinsko-kulturne znamenitosti. Potem sta tukaj pohodništvo in kolesarjenje. Pravzaprav se lahko celotna regija naveže na Muro, npr. s kulinariko, kulturo, zgodovino itd. Predstavlja tudi velik potencial za sonaravni turizem.
Kakšen je glavni namen projekta Bio Mura?
Odpiranje in oživljanje starih rokavov reke Mure.
Omenili ste, da Dravske elektrarne Maribor operirajo s slabimi podatki. Na kaj namigujete s tem?
Poglejte si zadnje gradivo s tiskovne konference, poglejte si, kakšne podatke imajo o pretoku, in bo takoj vse jasno.
