Prispevki za žganjekuho nizki, kazni pa visoke. Neprijavljen kotel vas lahko stane tudi 1.200 evrov.
Letos je Carinska uprava RS (Curs) izdala 15.461 odmernih odločb malim pridelovalcem žganja. Z dvema ali pa več kotli jih je po podatkih Cursa 35. Trdicionalna žganjekuha sicer upada, vendar po podatkih Cursa, ki opravlja nadzor nad to obrtjo, vzrok temu zagotovo ni letni pavšalni prispevek, ki za kotle do sto litrov znaša 12,50 evra, za večje pa 25 evrov.
Bagar: »Količina žganja odvisna od letine sadja«
Aleksander Bagar iz Gornjih Petrovec žganje kuha že dobrih pet let. Za to dejavnost ga je navdušil dedek, ima pa opravljen tudi tečaj žganjekuhe. »Količina žganja je odvisna od letine sadja,« pravi Bagar in dodaja, da je bila le ta zadnji dve leti na Goričkem slaba. Prijavljene ima tri sto literske kotle in samo dejavnost žganjekuhe. Inšpekcije so ga že obiskale, tako doma kot na stojnicah, na katerih prodaja žganje in preverjale ali ima vse po predpisih.
Tudi do 1.200 evrov kazni
Po zakonu o trošarinah, ki velja od leta 1999, morajo kotel prijaviti tudi mali proizvajalci žganja, ki so fizične osebe in ne proizvedejo več kot 500 litrov žganja na leto oziroma imajo v lasti kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več. Nadzor nad kršitelji opravljajo oddelki za trošarine in za inšpekcije ter mobilni oddelki, ki preverjajo anonimne prijave po telefonu ter pečatijo in odpečatijo kotle. Kazen za kršitelje, ki kuhajo žganje in ne upoštevajo zakona je zgrožena kazen od 200 do 1.200 evrov.
