Razprava o preimenovanju praznika 17. avgusta razburja Prekmurje.
Predlog koalicije za preimenovanje državnega praznika 17. avgusta znova odpira razprave o zgodovini, identiteti in prioritetah države do Prekmurja.
Pobuda predvideva, da bi se ob obstoječem imenu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prazniku dodal še pojem priključitve Prekmurja.
Medtem ko predlagatelji poudarjajo zgodovinsko utemeljenost spremembe, kritiki opozarjajo na razdvajanje in menijo, da bi morala vlada več pozornosti nameniti razvojnim težavam regije.
Predlog odločno zagovarja profesor zgodovine in geografije ter pomurski poslanec Gibanja Svoboda Dejan Süč, ki je bil skupaj z Damijanom Bezjakom Zrimom med prvimi podpisniki zakonske novele.
»Sama vsebinska obrazložitev je tako ali tako jasna, tudi že večkrat povedana, tudi ob sami obeležitvi 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev in s tem se konec koncev tudi terminološko stvar postavi v prave okvire in mislim, da bo to prispevalo k temu, da bo na nek način popravljena krivica, ki je bila storjena pred nekaj leti,« je pojasnil Dejan Süč, poslanec Gibanja Svoboda.
Z njim se strinja tudi poslanec Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim, ki poudarja zgodovinsko utemeljenost pobude:
»Kot zgodovinar lahko rečem, da je ideja na mestu, stoji na nekih realnih dejstvih, kot poslanec lahko to zagovarjam. Kolegi smo ta predlog vložili v proces, zdaj pričakujemo, da bo januarja na sporedu, takrat pa več o samih dejstvih.«
Na drugi strani pa predlog naleti na ostro nasprotovanje opozicije. Poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat poudarja, da je bil zakon o prazniku leta 2005 sprejet soglasno in brez glasu proti.
»To idejo odločno zavračam, bil sem zraven, ko smo pomurski poslanci stopili skupaj, bili enotni pred dvajsetimi leti. Bilo je leta 2005, ko smo skupaj podpisali amandma na zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. In takrat smo ta zakon v državnem zboru sprejeli brez glasu proti, poudarjam brez glasu proti,« je dejal Horvat.
Skeptičen je tudi poslanec Demokratov Tine Novak, ki opozarja na neprimeren čas za takšno razpravo.
»Sama ideja se mi zdi nedodelana, predvsem pa se mi zdi čas, ko se sprejema ta odločitev povsem neprimeren, vsi vemo, da smo pri izteku mandata. In s tem predlogom odpiramo identitetno vprašanje Prekmurja oziroma preimenovanje praznika, ki ima močan simbolični pomen,« je dejal Novak.
Horvat ob tem dodaja, da predlog razdvaja ter da bi morala vlada svojo energijo usmeriti predvsem v razvojno podporo Prekmurju, kjer so po njegovih besedah gospodarske, socialne in infrastrukturne težave bistveno bolj pereče.
»Slutim pa, da je v ozadju nekdo drug, in sicer tisti, ki so pravzaprav 60 let – poudarjam 60 let – od leta 1945 do 2005 nekako zanemarjali delo katoliške inteligence oziroma teh narodnih buditeljev oziroma domoljubov,« je povedal Horvat.
Državni zbor bo obravnavo novele zakona začel na seji pristojnega odbora 14. januarja prihodnje leto. Če bo novela potrjena, zanjo ne bo možnosti veta državnega sveta, kot se je to zgodilo v primeru praznika priključitve Primorske.
