Fotografski par Katja Bidovec in Arne Hodalič je v pogovoru v studiu televizije IDEA spregovoril o dokumentarni in ulični fotografiji, o življenju v studiu in potovanjih po svetu.
Popotnika in fotografa Katja Bidovec in Arne Hodalič delata, živita in razmišljata v dvoje. Njuna rutina je studio, ki je tudi njun dom, njuno igrišče ulica, zrak in morje, njun skupni imenovalec pa zgodbe, ki jih pripovedujeta z ujetimi podobami.
V pogovoru s Samanto Gomboc v oddaji Med nama na televiziji IDEA sta razgrnila, zakaj je svetloba ključ, zakaj talent brez dela ne zadostuje in kje se danes lomi zaupanje v fotografijo.
Skupaj več kot vsak posebej
Arne Hodalič je v pogovoru dejal, da je bistvo njunega tandema preprosto: »Ena in ena je več kot dva.« Dodal je, da imata »praktično iste interese«, zaradi česar lahko delata z ramo ob rami, pri čemer je poudaril zanesljivost in natančnost zasebne in profesionalne partnerke.
Katja Bidovec pa je partnerja opisala celovito: »Arne je izjemen fotograf … Morda pa se ne ve, da je tudi Arne en velik človek z velikim Č.«
Njuno delo in življenje se fizično srečujeta v istem prostoru. »Midva živiva v studiu,« je razkril Arne, saj je njun dom oblikovan kot velik studio, Katja pa je dodala, da je prav skupno »naštimavanje« svetlobe tisto, kar naredi razliko.
»Ključ za dobro fotografijo je v resnici svetloba in ne, kdo pritisne na sprožilec,« je dodala Bidovec in pojasnila, da sprožilec pritisne tisti, ki je bliže aparatu; svetlobo pa vedno postavita skupaj.
Ulična fotografija in velika zgodba za ameriški National Geographic
Ulična fotografija je zanju zbranost, gibanje in potrpljenje. Po mestih hodita vsak zase, srečata se le občasno. »To ni skupinsko delo … tukaj ne moreta dva delati,« je pokomentiral Arne. Iz tisočih posnetkov, ki jih naredita, jih na koncu ostane nekaj deset.
Del njunega sicer aktualnega projekta za ameriški National Geographic je potopljena ladja nekje v globinah hrvaškega morja iz 7. ali začetka 8. stoletja s »čudovitim, fantastičnim tovorom«.
»Pri takih globinah ti nisi več čisto normalen v glavi,« je orisal Arne, ki je tudi odličen potapljač in podvodni fotograf.
Globine morja, na katerih je ladja ujeta, so zmerne do zahtevne, a zakon fizike je neizprosen. Barve se v vodi izgubijo, zato mora za dobro fotografijo v globini morju 'vrniti' svetlobo.
Generacija 'selfie' fotografov in umetna inteligenca
Digitalizacija fotografije je spremenila navade. Tudi s telefonom lahko nastane vrhunska fotografija, »če veš, kaj delaš«, je dejal Arne, a je pripomnil, da je današnja obsedenost s selfiji včasih »res rak rana«.
Njegov 'skrivni' projekt je fotografiranje ljudi, ki delajo selfije, in nabrala se je že kopica zabavnih fotografij iz vsega sveta.
Dvojec ni med tehnofobi, a je jasen glede etike: »Umetna inteligenca je oboje, in grožnja in pomoč.« V komercialni fotografiji je umetna inteligenca po njunih besedah koristna; v dokumentarni in reportažni je spreminjanje realnosti prepovedano, ker »tam pa jasno izgubi stvar kompletno vso kredibilnost.«
Katja je ob tem opozorila na razkroj zaupanja: gledalec mora biti veliko bolj kritičen, ker »fotografija ni več samoumevna resničnost«.
Izginjajoče kulture ali kako sta postavila studie na robu sveta
Projekt iz najbolj odmaknjenih delov sveta Izginjajoče kulture prinaša vrhunske studijske portrete ljudstev, ki izginjajo.
Njuna osnovna ideja je bila fotografirati pripadnike avtohtonih etničnih skupin v prenosnem studiu, ki omogoča ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na položaj sonca ali razpoložljivo svetlobo.
Po besedah Hodaliča je cilj projekta, za katerega sta postavila mobilni studio, »dokumentirati kulture, ki jih ne bo več«. Uporabljata prenosen šotor iz črne tkanine in dve ali več močnih studijskih bliskavic, tako da lahko zelo natančno osvetlita portrete naključno izbranih predstavnikov posameznih ljudstev.
Bidovec je razložila, da sta celo ozadja mobilnega studia ustvarila sama in se res potrudila, da »iz slike pogleda človek«.
Pa reakcije portretirancev, ki se niso vajeni videti niti v ogledalu? »V veliki večini se začnejo smejati.«
Dela na projektu Izginjajoče kulture ne vidita le kot fotografski projekt z estetsko vrednostjo, pač pa tudi kot sociološki in antropološki prispevek za prihodnje generacije.
Krizna območja
Prizori, ki sta jih videla in fotografirala v Zahodni Sahari in 'osvobojenih območjih' širijo perspektivo. Kako vse to sprocesirata in kaj jima obleži na duši? »Doma je dosti hujše,« je dejal Arne o stiku z realnostjo tretjega sveta in o kontrastu z zahodno 'aroganco'. Katja je dodala, da te takšna potovanja preizkusijo kot tandem in človeka.
Razkrila sta tudi neverjetno zgodbo iz Jemna, kjer sta bila tarča načrtovane ugrabitve.
Oddaja Med nama redno prinaša pogovore z različnimi sogovorniki
Nova oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa bodo ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00.
Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyju.
Pogovore pripravljajo različni voditelji. Poleg Samante Gomboc sogovornike v oddaji gostijo še Marjan Dora, Miša Zečević, Benjamin Langner in Uroš Maučec.
