VIDEO: Prekmurščina čez tisoč let? Šarotar verjame v moč 'malih jezikov'

V pogovorni oddaji Med nama na televiziji IDEA je bil gost Dušan Šarotar, pesnik, pisatelj, fotograf in prevajalec. 

Z Benjaminom Langerjem sta govorila o njegovih novejših knjigah Počivališča na poti in Zvezdna karta, pa tudi o prelomnem romanu Biljard v hotelu Dobray. 

Rdeča nit pogovora: potovanja po krajih so hkrati potovanja po notranjih pokrajinah – tistih, ki jih sestavljajo spomin, tišina, melanholija in vprašanje »kdo sem«.

»Počivališča na poti« kot postajališča duše

Šarotar je Počivališča na poti opisal kot knjigo utrinkov, zapisov in fotografij, ki so nastajali dolgo. Življenje po njegovem ni ravna črta – bolj je mreža poti, križišč, vzponov in padcev. Ključni preobrat se zgodi, ko človek zares stopi v notranji svet.

»Obstaja še drugi svet, in to je ta nevidni, neotipljivi notranji svet, notranje pokrajine,« je dejal.

Ta notranja potovanja niso vezana na avtobusna postajališča ali letališča, ampak na trenutke ustavitve – ko se začnejo osnovna vprašanja: »Gre za trenutke, ko se ustaviš in se seveda sprašuješ tisto najbolj temeljno, predvsem, kdo sem.«

Vidna in nevidna Murska Sobota

V pogovoru se je večkrat vrnil k Murski Soboti in Soboškemu parku – prostoru spomina, kjer se preteklost meša s sedanjostjo. Šarotar je dejal, da se vsakič znova zaveda, da Sobota ni ena: »Ne obstaja samo ena Sobota, ampak sta Soboti pravzaprav dve ali celo več.«

Poleg 'realne' Sobote je tu še druga, notranja, zgrajena iz domišljije, vonjev, vetra, meglic in drobnih prizorov, ki jih človek noče izgubiti: »In rad bi si zapomnil vsako najmanjšo podrobnost, vsak list, vsak piš vetra, vonj, odtenek neba, meglo, dež, ki sem ga nekoč doživel.«

»Poezija je dialog z mrtvimi«

V oddaji Med nama je poudaril tudi, kako pomembni so ljudje, ki jih ni več – a so oblikovali mesto in avtorja. Posebej je omenil profesorja Štefana Smeja. Pri tem je povedal stavek, ki se je v pogovoru večkrat vrnil kot ključ za razumevanje njegove poetike: »Da je pravzaprav, in tudi nekje zapišem, da je poezija dialog z mrtvimi.«

Šarotar je ob tem razmišljal še širše: pisatelj ne nastane v praznini. Po njegovem vsak stoji 'na ramenih' tistih pred njim – živih in mrtvih – in mora vedeti, v kateri vrsti stoji.

Biljard v hotelu Dobray, zgodba, ki jo je moral povedati

Ko sta prišla do romana Biljard v hotelu Dobray, ki je izšel leta 2007, je Šarotar pojasnil, da je šlo pri tej knjigi za prelom – nastala je iz nuje, stiske in vprašanja, zakaj sploh piše.

»Ne moreš biti pisatelj, če nimaš svoje zgodbe,« je dejal.

V središče je postavil družinsko zgodbo starega očeta Franca Švarca in soboško judovsko izkušnjo – ter molk, ki je po vojni ostal v mestu in v družinah: »Ta notranji molk, ne tišina, ampak molk, zatajitev ali poskus odmisliti strahote, je nek varovalni mehanizem …«

Dodal je, da se lahko travma prenaša naprej – zato včasih šele kasnejše generacije odprejo bolečo zgodbo.

Megla kot metafora: »Pisatelji smo radi na strani skrivnosti«

Eden najbolj slikovitih delov pogovora je bil o megli – fizičnem pojavu in simbolu. Šarotar jo opiše kot nekaj, kar hkrati skrije in odpre: »Megla je oblak, ki je ostal na zemlji.«

Potem pa doda bistvo: megla ustvarja mejo med vidnim in nevidnim, med vedenjem in nevedenjem – in prav v tem je njena literarna moč: »Ampak pisatelji smo radi na strani skrivnosti.«

Wannsee: Ko se lep razgled sreča z 'pošastno' resničnostjo

Šarotar je v pogovoru opisal tudi enomesečno bivanje ob jezeru Wannsee pri Berlinu, kjer je imel pogled na znamenito vilo, povezano z nacističnim načrtovanjem »končne rešitve judovskega vprašanja«. Opisal je notranji odpor – in potem obisk, ki ga je pretresel.

»Ko se soočiš … z banalnostjo nekega zgodovinskega dokumenta, arhiva, ki je tam razstavljen, je seveda izkušnja pošastna.«

V njegovem pripovedovanju se tukaj prepleta 'realno' in 'notranje imaginarno' – to je, kot pravi, način, kako se sprehodi in zgodbe sploh sestavljajo.

Melanholija ni depresija

Proti koncu pogovora je Šarotar naredil jasno ločnico med nostalgijo in melanholijo. Nostalgija je vezana na bolečino minulega, melanholija pa je – v njegovi zrelejši fazi – nekaj drugega.

»To je mir, tišina in zbranost. Brez tega se pravzaprav ne samo, da se ne da pisati, tudi živeti se ne da.«

In še misel, ki je v oddaji zvenela skoraj kot življenjski 'kredo': svet nas sili v hitrost, a »življenje se ne poveča s tem, da je hitrejše, ampak se poveča, polepša s tem, da ga ustavljamo …«

Prekmurščina čez tisoč let? »Ostali bodo mali jeziki«

Šarotar je spregovoril tudi o jeziku, posebej o prekmurščini. V času globalizacije se pogosto bojimo, da bodo mali jeziki izginili, a sam verjame ravno obratno: da bodo obstali jeziki s pesniškim nabojem, v katerem je shranjen človeški spomin.

»Ostali bodo pravzaprav samo mali jeziki, tisti jeziki, ki imajo pesniški naboj.«

Oddaja Med nama redno prinaša pogovore z različnimi sogovorniki

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa bodo ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00.

Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyju.

Sogovornike v oddaji poleg Benjamina Langerja gostijo še Miša Zečević, Samanta Gomboc, Marjan Dora in Uroš Maučec.