Rudi Bučar je glasbenik, ki spoštuje dialekte in jih prepleta s sodobnim aranžmajem, njegove pesmi govorijo o ljubezni, istrski zemlji in človeku, ki ostaja preprost.
Slovenski kantavtor in glasbenik Rudi Bučar je najbolj znan po svojem delu na področju folk-rock glasbe ter obujanju in interpretaciji istrske glasbene kulturne dediščine. V svojem delu združuje folk, rock, pop, blues, jazz ter etno elemente.
V pogovoru z Benjaminom Langnerjem v oddaji Med nama na televiziji IDEA je orisal svojo pot od najstniških bendov do kantavtorstva, navezanosti na Istro ter nastanku albuma Kamen trn brin. »Najraje sem glasbenik,« je poudaril.
Začetki in podpora doma
Bučar je povedal, da je pel že doma in da je imel široko podporo družine. »V otroštvu sem imel podporo vseh štirih staršev,« je dejal.
Zaupal je, da danes enako oporo čuti v svoji družini. »Živim preprosto življenje. Pohlep mi ni blizu,« je povedal.
Velik del ustvarjalnega miru je našel v naravi, rad zahaja v hribe, ob rojstvu sina pa se je v njem znova prebudila ljubezen do gora.
Od Spirits do kantavtorja
V mladosti je Bučar igral v skupini Spirits:
»Takrat je bil močan val 'grungea' iz Seattla. Tudi mi smo poskušali ustvarjati v tej smeri. Veliko sem poslušal slovenske, balkanske, italijanske in angleško-ameriške kantavtorje,« je povedal.
Umetniško pot je nadgrajeval s študijem na Tartinijevem konservatoriju v Trstu. »Fabrizio De André me je prevzel. Uporabljal je veliko ljudskih glasbil in ta zmes me je osvojila,« je dejal.
Festivali ter Istra kot os in jezik srca
Bučar je nastopal na Melodijah morja in sonca ter kot spremljevalni vokalist Alenke Gotar na Eurosongu. »Na festival nikoli nisem šel zmagat. Šel sem predstavit skladbo, za katero stojim,« je pojasnil.
Dodal je, da danes na festivale hodi redkeje. »Raje gradim repertoar,« je povedal. O sporočilu pesmi je ostal zvest: »Šaltinka je bila sprva napisana za klavir in glas. Na festivalskem odru je dobila širši aranžma.«
Istra je jedro njegovega ustvarjanja. »Istra ima veliko barv. Narečje je zamrznjen jezik, a prav zato nosi poseben izraz,« je povedal. Poudaril je, da dialekti ostajajo kulturno bogastvo, ki ga je treba hraniti. Istrske motive je Bučar vtkal v številne pesmi in projekte.
Kamen trn brin – plošča, ki je hitro dozorela
Najbolj svež album Kamen trn brin je nastal v razmeroma kratkem času. Rudi Bučar ga je spisal v nekaj mesecih, snemanje pa je potekalo od februarja do aprila v Studiu Hendrix v Kopru.
Navdih je našel v poeziji Alojza Kocjančiča, po kateri je poimenoval celoten album. Glasba na plošči povezuje sodobne zvoke z istrskim zaledjem, prežetim z ljudskim izročilom.
Na novi plošči so tudi priredbe, s katerimi Bučar izkazuje spoštovanje velikim avtorjem slovenske glasbene zgodovine. Bučar se pri priredbah ne zateka k ponavljanju, temveč k preoblikovanju – k ustvarjanju mostu med preteklostjo in sodobnim glasbenim izrazom.
Med tradicijo in sodobnim zvokom
Bučar ostaja zvest istrskim napevom in jeziku, a jih prepleta s sodobnimi aranžmaji: »Ko igramo v živo, pesmi dobijo druge prevleke.«
Kritičen ni. Raje je nežen opazovalec. »Ne kritiziram rad na pamet. Raje pokažem svojo pot,« je povedal. O ustvarjalni etiki je bil kratek: »Če stvar ne pride iz duše, je brezdušna.«
Oddaja Med nama redno prinaša pogovore z različnimi sogovorniki
Nova oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa bodo ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00.
Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyju.
Pogovore pripravljajo različni voditelji. Poleg Benjamina Langnerja sogovornike v oddaji gostijo še Miša Zečević, Samanta Gomboc, Marjan Dora in Uroš Maučec.
