Dneva pustne zabave se bližata. Tako bomo letos pustno soboto zabeležili 5. marca, 3 dni kasneje pa bo sledil še pustni torek.
Kaj pravi legenda o pustu?
Praznovanje pusta sega daleč v predkrščansko dobo, njeno izročilo pa so prevzeli Rimljani, tako se dandanes ponavadi omenja, da pust sega daleč v rimsko obdobje, čeprav v resnici še dlje. Tako so si Rimljani ponavadi v pred pomladnem času ustvarjali več praznikov, ob katerih so se šemili. V takratnih časih cerkev temu ni bila naklonjena, vse do pokristjanjenja, ko je po 10. stoletju odpor le-te počasi ponehal. Pust se je tako ohranil še vse do danes in bi naj veljal tudi kot praznik preganjanja zime, še najbolj pa danes pri nas na slovenskem poznamo pust po priljubljenih kurentih, šemah ter slastnih krofih. Kurenti veljajo za zelo prepoznavne pustne šeme in so del kulturne vrednote Slovencev kot najbolj priljubljenega in množično tradicionalnega pustnega lika.
Navada je ponavadi takšna, da bi naj pust datumsko potekal februarja, a letos bo malce drugače. Namreč tudi za pust velja datumski izračun. Ta je za letos tako pokazal, da pepelnično sredo dobimo na 9.3.2011, dan pred tem dnevom pa velja za pustni torek. Pred pustnim torkom pa tako pustna sobota.
Ernologi tako pomensko, kot že omenjeno, pust opredeljujejo kot večstranskega. Najprej je to čas veseljačenja, šemljenja ter norčavosti, kar preide v čas pričakovanja konca zime in napoved pomladi. Z tem veseljačenjem je tudi povezano čezmerno uživanje različnih prazničnih jedi in pijač.
Pustovanje tako poznajo skoraj vse dežele sveta, razlika je le v tem, da jih vsaka dežela/država po svoje kulturizira. Južna Amerika z Brazilijo je recimo zelo poznana po svojem karnevalskem obdobju.
Kako je s praznikom pusta v Sloveniji?
Pustne karnevale v tem času leta prireja skoraj vsako naše večjo slovensko mesto. Tako verjetno ni treba omenjati pustne povorke v Ptuju in Cerknici, kjer smo lahko vsako leto priča izjemnim izvirnam šemam in prisrčni norčavosti. Tako se letos ponovno že veselimo predvsem kurentov, ki v tem času prirejajo pogoste pohodniške spektakle in so prava atraktivnost. Gre za kulturno vrednost. Vendar ne samo v Ptuju in Cerknici, rajanje na ta dan velja za skoraj vsakega slehernega Slovenca. Tako se nas večina na norčavo pustno soboto našemi in gre na žur. Pa tudi skoraj ni Slovenca, ki na ta dan ne bi pojedel vsaj enega krofa. Kot verjetno že veste, je krof na ta dan najbolj zaužita hrana v Sloveniji, malo za šalo, a vseeno precej za res. Je pa zanimivo naslednje dejstvo, da se je to pustno rajanje v sodobnem času močno skrčilo. Tako sedaj ostajata samo še pustna sobota in torek v realnem pogledu, poznamo pa še pepelnično sredo, debeli četrtek in pustno nedeljo. A te tri dni ne izpostavljamo v veliki meri. Torej, skupno 5 dni, sliši se mogoče vseeno dosti, a v preteklosti je pustno rajanje trajalo dosti dlje, najmanj 3 tedne do enega meseca. Polovico v znamenju norčavosti, polovico pa v obliki povork v namen družbene kritike.
Za mlajše pa velja, da na pustni torek hodijo od vrat do vrat in s pomočjo reka "imate kaj za pusta hrusta?" poskušajo zaslužiti kakšen evro ali dva, torej ene vrste prosjačenje. Ta se je kot običaj razvil najbolj v urbanih okoljih.
Pustne značilnosti v Pomurju
Ko se ustavimo pri etnološki pustni tradiciji ali drugače imenovani ljudski šegi pri nas v Pomurju, se kot najbolj pristna tradicija v tem pustnem času omenja borovo gostüvanje. Gre za običaj, ki je med pomurskim ljudstvom prisoten že leta. Več o tem, kaj sploh je borovo gostüvanje in kdaj se je prvič pojavilo, si preberi tukaj.
Kot zanimivost pa velja omeniti, da Nataša Konestabo v svojem referatu "novi pogledi na borovo gostüvanje" tako omenja, da je le-to na panonskem etnografskem območju ena najbolj kanoniziranih praks tradicijske kulture, katera pa bi naj bila premalo ritualizirana in tržno atraktivna, kot so recimo tržno zelo atraktivna pustna rajanja v nam bližnjem Ptuju, zato ne more prispevati estetskih in ekonomskih vsebin k oblikovanju prekmurske regionalne identitete. Tako so se po besedah Konestabove pri borovem gostüvanju oblikovale različne družbene predstave, ki se med seboj prepletajo. Borovo gostüvanje naj bi veljala tudi kot prvina pustnega rajanja na pomurskih tleh in najbolj pristen sprejet običaj med pomurskim prebivalstvom skozi zgodovino.
Sodobni načini pustnega rajanja pri Pomurcih pa so podobno kot po vsej ostali Sloveniji in drugod. Najraje se našemimo na pustni sobotni večer in se tako za eno noč pozabavamo. Večjih pustnih povork, podobnih kot na Ptuju in Cerknem, ne organiziramo, še najbolj pa se pustne sobote in torka veselijo otroci. So pa Moravske Toplice tisti kraj pri nas, kateri zadnja leta na pustno soboto prirejajo majhno pustno povorko. Tako bo tudi letos in sicer se boste od 13. ure naprej lahko udeležili pustnega rajanja na prostem, ki se bo odvijalo na parkirišču pred trgovino Mercator v Moravskih Toplicah. Tradicionalne večerne pustne zabave pa se bodo odvijale v skoraj vseh pomurskih gostilniških in drugih objektih.
Trenutno pa je te dni najbolj veselo pustno dogajanje na Ptuju. Že vse od 26. februarja vsak dan poteka pustno dogajanje z zelo pestrim programom. Karnevalsko dogajanje na Ptuju bo vrh doseglo v nedeljo, 6. marca in sicer ob 14h, ko se bo začela tradicionalna mednarodna karnevalska povorka, katero verjetno pozna vsakdo izmed vas.
Torej, 5. marca na sobotni pustni večer in 8. marca na pustni torek si pripravite masko, bodite norčavi in predvsem imejte lep "pust mastnih ust" .
Tekst: Jernej Flisar
