Zagovornik Mitje Oreška, ki je septembra lani z nožem vzel življenje svoji partnerki, se trudi dokazati, da si je pokojna dopisovala z drugimi moškimi in celo prešuštvovala. Kdo je naročil nadzorne kamere?
Mitja Orešek danes svojega obraza pred sodiščem ni zakrival s kapuco, kot na predobravnavnem naroku, kjer krivde ni priznal. Na vprašanja sodišča ni odgovovarjal, sodnik je le prebral njegov zagovor in takrat je obtoženi potočil tudi nekaj solz.
Zapisal je, da si je pokojna partnerka dopisovala z drugimi moškimi in da sta imela v razmerju težave.
»Če se dokaže v dokaznem postopku, da je ona prešuštvovala oziroma delala stvari, ki se v zakonu naj ne bi delale, se je na nek način tudi norčevala iz obtoženca,« je dejal Mojmir Šafarič, ki Oreška zastopa po uradni dolžnosti.
Kamere po smrti strica niso bile odstranjene
Zaslišane priče so danes povedale, da jim je Orešek večkrat govoril o dopisovanju njegove partnerke z drugimi moškimi.
Obtožnica mu očita, da je z varnostnimi kamerami nadzoroval pokojno, a je znanec, ki je pomagal pri nakupu kamer povedal, da jih je naročila žrtev za nadzor bolnega strica, ki je živel z družino.
»Menim, da same nastavitve kamere niso tako pomembne, meni se zdi pomembno predvsem dejstvo, da po smrti tega strica, te kamere niso bile odstranjene,« opozarja tožilka Jana Rogan.
»Mi vsekakor nismo tega mnenja, ker danes priča, ki je izpovedala, da se je dejansko večinoma dopisovala z njo glede namestitve kamer in nakupa kamer in ne z obtožencem,« pa je prepričan odvetnik Mojmir Šafarič.
Je bilo kaznivo dejanje strojeno iz ljubosumja?
Kot je opozorila tožilka sodni izvedenec, ki naj bi svoje mnenje o psihičnem stanju obtoženca podal na eni izmed naslednjih obravnav, ni seznanjem z izjavami prič. Tako je predlagala, da se sojenje nadaljuje šele, ko bo izvedenec celovito seznanjem s spisom.
»In te izjave so po mnenju tožilstva pomembne za to, ali je obtoženi kaznivo dejanje storil iz ljubosumnosti, zato je bil tudi danes podani ta predlog,« je po obravnavi povedala Roganova.
Odvetnik: »Dejanje ni bilo storjenno s kakršnimkoli naklepom«
Prav sodni izvedenec naj bi podal ključno mnenje o stanju obtoženca v času storitve kaznivega dejanja, ki bi lahko dalo odgovor na vprašanje, ali je bilo dejanje načrtovano.
»Mi poskušamo dokazati, da dejanje ni bilo storjeno s kakršnim koli naklepom. Dejanje je bilo storjeno, ali v afektu in ali se je dejansko v tistem trenutku odločil, zakaj se je to zgodilo,« je prepričan Šafarič.
Predlagana kazen bo višja, kot ponujena v primeru priznanja
Tožilka vendarle vztraja, da je šlo za umor. V primeru priznanja, ki ga sicer na predobravnavnem naroku ni bilo, je predlagala 19 let zapora. V nadaljevanju sojenja bo predlagana kazen višja.
»No, moja predlagana kazen bo nekako eno tretjino višja od tiste predlagane na predobravnavnem naroku,« je dejala tožilka.