Tudi štajerski kmetje, ki so sadili točno določeno sorto koruze, in sicer Corteva 9911, ugotavljajo, da so storži prazni.
Nekateri kmetje, ki so sadili točno določeno sorto koruze Corteva 9911, so doživeli šok. Na pogled lepi storži so prazni, brez zrnja.
»Vozil sem se mimo in izgledalo je, da so storži lepi. Prejšnji torek sem utrgal prvega, mislil sem, da sem slučajno naletel na slabšega. Ko sem jih bral naprej, pa šok,« je za oddajo 24 ur na POP TV dejal kmet Alojz Pučnik.
Kot je dejal, je bilo koruzno polje na prvi pogled videti povsem običajno, storži veliki in lepo razviti. Podobno so pričali tudi nekateri drugi kmetje.
Ta koruza je za krmo povsem neuporabna. Zakaj je do tega prišlo in kakšna je škoda?
Živinorejci, ki so posevek koruze želeli uporabiti za krmo živine, bodo zdaj koruzo morali kupiti, kar ji bo stalo po več deset tisoč evrov. Podjetje Corteva iz Murske Sobote, sicer del nizozemske multinacionalke, ki je koruzno seme prodajalo, pa zanika vsakršno odgovornost.
Prizadeto predvsem ptujsko območje
»Po naših informacijah je prizadetih približno 150 hektarjev,« je za Ptujinfo dejal Ivan Brodnjak, vodja ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda.
Brodnjak je sicer dejal, da bi lahko za prazne storže koruze bila kriva tudi kombinacija temperaturnega šoka in toče.
»Skoraj vsi posevki brez zrnja so bili tudi poškodovani s točo, tako da predvidevamo, da gre za neko povezavo med točo in temperaturnim šokom, kar je vplivalo na to, da ni prišlo dobro do oprašitve.
Po naših podatkih gre sicer za eno določeno sorto, a ni kriva ta sorta. Ta sorta je posejana na približno 7000 hektarjih na našem koncu, poškodovanih pa je okoli 150 hektarjev.«
Pučnik, ki je klical tudi na podjetje, ki mu je prodalo seme koruze, je sicer za 24 ur na POP TV zatrdil, da jih suša, toča, poplave, letos niso prizadele:
»Če bi bil kriv stres, zakaj ima potem sosed v redu koruzo? Moja njiva je pet metrov stran, pa je koruza prazna.«
V murskosoboškem podjetju so mu namreč dejali, da je za nastalo škodo kriv stres.
Kako je drugje?
Irena Leonida Kropf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je dejala, da na mariborskem območju ni nihče prijavil takšnih težav in da njihov svetovalec, ki je sejal to koruzo, nima težav.
Podobno tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanislav Kapun, ki je povedal, da na območju Pomurja za zdaj niso prejeli nobenih uradnih prijav o tovrstnih težavah.
»Na našem zavodu nismo prejeli nobenih obvestil o problemih s praznimi storži. O tej težavi sem prvič slišal na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Ker nismo imeli predhodnih informacij, je naši stroki težko podati natančno oceno ali nasvet glede tega,« je še pojasnil Kapun.
Vprašanja smo naslovili tudi na podjetje Corteva, odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. Za 24 ur na POP TV so sicer dejali, da izjav ne dajejo.
Koruza je bila namenjena za krmo živine
Brodnjak je še dodal, da gre v večini primerov za koruzo, ki je bila namenjena za silažo in krmo živine. Kot največji problem je izpostavil dejstvo, da so - kljub temu da gre za majhen odstotek posevkov - nekateri kmetje imeli samo to sorto namenjeno za silažo in so zdaj ostali brez vsega.
In kar še najbolj boli - letošnje leto je po besedah Brodnjaka rekordno leto za pridelek koruze.
»Letošnje poletje je bilo izredno toplo, zato je vsota dnevnih temperatur hitro dosegla optimalno temperaturo. Optimalni rok za začetke siliranja je zato napočil zelo hitro in nekateri kmetje so ga že zamudili. Gre za tehnološki problem, ki pa me skrbi še nekoliko bolj, kot posevek s praznimi storži koruze,« je dejal Brodnjak.
Po Brodnjakovih besedah bi lahko zaradi tega prišlo do več težav. Koruza bi lahko bila slabše prebavljiva, večja bo možnost naknadne fermentacije in tudi razvoja plesni.
