Glede na podatke evropske raziskave bi povečanje površin z drevesi v mestih na 30 odstotkih lahko znižalo temperaturo za 0,4 stopinje Celzija.

Po pisanju britanskega Guardiana bi torej sajenje dodatnih dreves lahko pomenilo, da bi zaradi naraščajočih poletnih temperatur v mestih lahko umrlo precej manj ljudi.

V povprečnem evropskem mestu drevesa zasedajo 14,9 odstotka površine. Če bi ta odstotek dvignili na 30 odstotkov, bi to lahko znižalo temperaturo v mestih za 0,4 stopinje Celzija, kar bi lahko zmanjšalo število 'vročinskih' smrti, ugotavlja prva študija takšnega tipa, ki jo je mednarodna ekipa raziskovalcev izpeljala na podlagi pridobivanja podatkov 93 evropskih mest.

Glavna raziskovalka, Tamara Iungman iz Inštituta za globalno zdravje v Barceloni, je za Guardian dejala, da je »to vedno bolj nujno, saj Evropa zaradi klimatskih sprememb doživlja vedno ekstremnejša temperaturna nihanja«.

Dodala je še, da so visoke temperature v urbanih okoljih povezane z negativnimi zdravstvenimi stanji, denimo kardiorespiratorno odpovedjo, sprejemi v bolnišnice in prezgodnjo smrtjo.

Njena ekipa si zato prizadeva, da bi vplivali na odločevalce, ki imajo moč, da mesta naredijo bolj zelena, s tem pa tudi bolj trajnostna, zdrava in prožna. V nasprotnem primeru bodo bolezenska stanja, povezana z vročinskimi valovi, v naslednjem desetletju za zdravstveni sistem predstavljala večje breme kot hladne temperature.

Južna in vzhodna Evropa najbolj na udaru

Raziskovalci so uporabili podatke o smrtnosti, da bi ugotovili, kakšno je potencialno zmanjšanje števila smrti v primeru povečanja količine dreves, ki pomagajo znižati temperaturo ozračja.

Uporabili so podatke iz leta 2015 in ocenili, da bi od približno 6700 primerov prezgodnje smrti v tem letu, ki so bili pripisani visokim temperaturam v urbanem okolju, lahko preprečili 2644 primerov, če bi posadili več dreves.

Najbolj bi spremembe občutila mesta v južni in vzhodni Evropi, kjer so temperature poleti najvišje, dreves pa najmanj. Mesto Cluj-Napoca v Romuniji je na primer imelo leta 2015 največ prezgodnjih smrti zaradi vročine - tam je površine z drevesi le sedem odstotkov.

V Lizboni na Portugalskem je odstotek še nižji, 3,6 odstotka, v španski Barceloni pa 8,4 odstotka. Oslo, po drugi strani, ima drevesa kar na 34 odstotkov površine.

Pa Ljubljana?

Ljubljana že tradicionalno velja za zeleno prestolnico. Lansko leto je že tretjič ubranila mednarodni naziv svetovnega mesta dreves.

Podelila sta ji ga Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v okviru programa Tree cities of the World.

Na seznamu Svetovnega ekonomskega foruma pa je bila lansko leto uvrščena na tretje mesto najbolj zelenih evropskih prestolnic. Na prvem mestu je Oslo, ki ima drevesa torej na 34 odstotkov površine, skupno pa zelenih površin kar 72, sledi Bern s 53 odstotkov, Ljubljana pa naj bi imela 50 odstotkov zelenih površin.

Koliko teh zavzemajo drevesa, sicer ni natančno navedeno, a gotovo je Ljubljana torej med mesti, ki so zelo blizu idealni normi drevesnih površin za evropska mesta.

Soavtor študije Mark Nieuwenhuijsen je za Guardian dejal, da podpira pobude, kakršen je denimo predlog britanskega parlamenta, da ima vsakdo, ki živi v urbanem okolju, dostop do zelenega območja, ki ni oddaljeno več kot petnajst minut.

Zdi se mu tudi, da so mesta še vedno prenasičena z avtomobili in da bi morali mestni urbanisti premisliti o zamenjavi asfaltnih cest, ki še posebej absorbirajo vročino, z drevesi.

Sajenje dreves v mestih bi moralo biti po njegovih besedah prirotizirano, ker prinaša ogromno prednosti za zdravje: poleg manjšega števila 'vročinskih smrti' tudi zmanjševanje kardiovaskularnih bolezni, demence in slabega duševnega zdravja.

Drevesa v boju proti neenakosti

Yadvinder Malhi, profesor s področja ekosistemov na univerzi v Oxfordu, pravi, da več kot polovica svetovne populacije živi v mestih, zato bodo drevesa ključna, če želimo napraviti urbana območja odporna na klimatske spremembe in izboljšati kakovost življenja v njih.

Urbana drevesa prinašajo veliko prednosti tudi nasploh, ne pomagajo le pri zaviranju klimatskih sprememb. Mnogo študij je ugotovilo, da le gledanje in vohanje dreves močno pozitivno vpliva na zdravje in blagostanje, spodbuja pa tudi urbano bioraznovrstnost.

Toda ker je več dreves v premožnejših mestih in naseljih, lahko sajenje dreves po več urbanih površinah pomaga tudi pri zmanjševanju neenakosti in ublaži visoko občutljivost revnejših mestnih območij na klimatske spremembe.

Komentarji (2)

KARMA (ni preverjeno)

Malo prečitajte za sebof, ka za en naslov članka ste napisali!! Čista v stili,...

grade (ni preverjeno)

shereina 45 dollars, welcome

Starejše novice