Vir: osebni arhiv Jane Kovačič
Italija, Norveška, Portugalska in Finska. Iznajdljiva 25-letnica iz Prlekije je strahu pokazala zobe in zagrabila življensko priložnost, odločitev za delo v tujini ji je spremenila življenje.

Jana Kovačič je 25-letno dekle iz Prlekije, ki življenje zajema z veliko žlico. Dolgoletna želja po tujini in spoznavanju drugih koncev sveta se ji je naposled uresničila, ko se je odločila, da se prijavi na prakso v sklopu projekta Erasmus.

Od takrat se ji je življenje popolnoma obrnilo na glavo, v dobrem smislu seveda. 

S tujino se je sicer spogledovala že od prvega letnika dodiplomskega študija, vendar jo je bilo preveč strah, da bi se sam prijavila, vendar ji misel na neizkoriščene priložnosti ni dala miru:

»Me je pa vsake toliko razžirala misel, da imamo mladi dandanes toliko odprtih vrat, toliko možnosti, kjer lahko nabiramo izkušnje, jaz pa ne bom izkoristila prav nobene.«

Jani se je približeval konec študija, želja po potovanjih, Erasmus izkušnji in norih avanturah pa je postajala čedalje bolj močna. 

Ob nedorečenih načrtih za prihodnost in nejasni predstavi dela biologinje v praksi se je čedalje bolj pojavljala težnja po oprijemljivih izkušnjah in spoznavanju sveta, tako je odkrila, da lahko preko Erasmusa opravljaš tudi prakso:

»To je bila le še voda na mlin moji odločitvi.« 

Spoznanje, da ima tako doma kot v tujini veliko podpore, ji je vlilo potreben pogum, da je lahko stopila novim izzivom naproti. 

Ob strani so ji stali predvsem koordinatorji na fakulteti, ki so ji nudili pomoč pri pripravi potrebne dokumentacije, prav tako se je oprla na študente, ki so ji pomagali pri vključitvi v novo okolje.

Opazovanje kitov, krpljanje, vodenje izletov z motornimi sanmi ...

V zadnjih treh letih je tako živela v Italiji, na Portugalskem, Norveškem in Finskem, ob tem pa pridobila neprecenljive izkušnje, ki jih v taki razsežnosti le redko kdo doživi.

Delo na Univerzi, opazovanje kitov na Azorih, proučevanje vplivov podnebnih sprememb na gorsko rastlinstvo na Norveškem, vodenje izletov z motornimi sanmi, krpljanje, smučanje, vodenje skupin na farme s haskiji in jeleni ... Vse to je v tujini izvajala mlada biologinja. 

Jana je prvič izkusila delo v tujini v Italiji, ko se je odpravila v Sardinijo, po osmih mesecih v deželi testenin in najboljše kave, kjer je delala na Univerzi, je doživela poklicno kot tudi osebno rast.

Takrat še zmedeno dekle, ki ne zna, kaj si želi, kot se sama opisuje, je dobilo popolnoma nov pogled na svet: 

»Bila sem povsem apatična in predvsem sem žalovala za prihodnostjo, ki je nikoli ne bo. In tujina mi takrat ni predstavljala zgolj študijske izmenjave, ampak tudi nov začetek, na nek način pa morda celo beg od doma

Takoj je spoznala, da je bila odločitev več, kot pravilna. Čudovit otok ji je nudil vse, kar je v tistem času potrebovala:

»Red in disciplino, nova poznanstva in čas zase. Naučila sem se poslušati samo sebe in svoje želje, ugotovila sem, da morda pa nisem tako slaba v tujih jezikih, in pa, da sem veliko bolj sposobna, kot sem mislila, da sem

Na potovanjih ni bilo vse rožnato, nekaj časa je preživela tudi v strogi izolaciji

Jana se je na svoje prvo potovanje odpravila malo pred tem, ko je izbruhnila epidemija. Čas, ko so bile razmere najhujše, je preživela v strogi izolaciji.

»Stanovanj nismo smeli zapuščati za nič drugega, kakor nujne nakupe v najbližji trgovini in obisk zdravnika, kar smo morali dokazovati s posebej pripravljeno dokumentacijo. Po ulicah so se sprehajali policisti, ki so to preverjali in preostalo nam ni res nič drugega kot čakanje na boljše čase,« opisuje temačno obdobje covida-19. 

A to je ni potrlo, odločna je bila, da kljub temu kvalitetno izrabi čas, tako si je ogledala vse dokumentarce, za katere nikoli ni bilo dovolj časa, redno telovadila, preizkusila se v jogi in kuhanju ter se učila italijanščine.

Zakaj Laponska? 

Ena izmed zadnjih destinacij, kjer je opravljala delo v tujini, je bila Skandinavija. 

Biologinja se je mudila na najsevernejšem delu Finske, na Laponskem, kamor jo je vlekla želja po pravi, mrzli zimi z veliko snega. 

Čudovita pokrajina in preizkušanje lastnih meja sta jo spodbudila, da uresniči dolgoletno željo po obisku severne dežele.

Mraz, občasna utrujenost in izgorelost, ki pravi, da so sestavni del življenja, je niso odvrnili od uživanja v slehernem trenutku:

»Bilo je tudi čarobno, sploh v času polarne noči, ko se je nebo za nekaj ur obarvalo v nežne rožnate odtenke, bilo je osupljivo, ko je nebo zavzel severni sij, in bilo je neprecenljivo, ko smo po več tednih spet bili deležni sončne svetlobe.«

Poudarja, da je bila prava poslastica spoznavanje nove kulture: »Izredno zanimivo mi je bilo spoznati njihove običaje, predvsem pa tradicijo, vezano na jelene in pse.«

Tridnevni potep po Laponskem, 500 kilometrov dolga pot in najlepši severni sij sezone

In kaj se ji je najbolj vtisnilo v spomin? 

Konec sezone na Laponskem sta s prijateljem proslavila s tridnevnim potepom z motornimi sanmi.

Dnevi so bili že precej dolgi, snega je bilo še veliko, vreme pa, seveda mrzlo, a lepo, kot se spominja 25-letnica. 

Nepozabni prizori, ki sta jih doživela na 500 kilometrov dolgi poti, so se zaključili z najlepšim severnim sijem sezone, ki je bil pika na i njenih dogodivščin.

»Ni treba izhajati iz odlično situirane družine, kot si to mnogi predstavljajo«

Jana pri izbiri destinacij ni bila izbirčna, pritegnili so jo predvsem kraji z dobro energijo in neokrnjeno naravo. Ob številnih dogodivščinah in osupljivih izkušnjah, ki jih je nabrala med potovanji, se nam je porodila misel, da je za take podvige potrebna velika mera iznajdljivosti. 

Simpatična Prlekinja zatrjuje, da temu ni tako. Stroške potovanj si je krila s pomočjo Erasmus programa, prav tako se je prijavila na plačano prakso preko organizacije IAESTE:

»Tukaj bi rada poudarila, da imamo mladi ljudje veliko možnosti financiranja, in da za izmenjavo v tujini ni treba izhajati iz odlično situirane družine, kot si to mnogi predstavljajo.«

In kaj svetuje tistim, ki bi tudi radi izkusili svet, pa ne upajo?

Mlada popotnica je z nami podelila tudi preprost nasvet, kako zbrati pogum. Brez in narediti prvi korak: »Akcija, reakcija!«  

Kot kaže, ne obstaja neka magična pot, ki bi nam odvzela strah, če si nekaj želimo, je treba ukrepati, na ta način se je tudi Jana lotila svojih podvigov: 

»Samo pogumno, če sem lahko jaz, najbolj sramežljivo in nerodno dekle, preživela in doživela tujino, boste zmogli tudi vi! Svet imamo na dlani, izkoristimo ga!«

Novim dogodivščinam naproti

In katera je njena naslednja destinacija? 

»Trenutno so mi najbolj mikavna večmesečna delovna potovanja, saj mi omogočajo bolj pristno spoznavanje države in domačinov,«  pojasnjuje o svojih željah.   

Kljub mnogim doživetjem izletnica še ni končala s potovanji, z nabranimi izkušnjami se je želja po raziskovanju le poglobila, v naslednjih letih namerava obiskati še nekaj destinacij, izkusiti nove stvari in se preizkusiti v še več odštekanih službah.

Ko bo naposled zadovoljila svoj pustolovski duh, načrtuje ustalitev v Sloveniji, hkrati pa pušča odprta vrata za nove priložnosti: »Tako čutim sedaj, kaj bo pa življenje prineslo, bomo pa še videli.«  

»Živi in pusti živeti. Nekomu prinaša srečo hribolazenje za konec tedna, drugemu služba in mirno družinsko življenje, spet tretjemu odkrivanje sveta,« modro zaključuje mlada pustolovka. 

Komentarji (6)

otokar (ni preverjeno)

Vplivnica ?

Kuli (ni preverjeno)

Či šče divjo avanturo naj ide za 1 keden na izmenjavo na Puščo. Za štipendijo dobi vrečo bakrenih novcev, ka pokrije stroške bivanja v baraki.

. (ni preverjeno)

adijo tej komentari resno za kozlati smo prekmurce gratali. Ka ma tej post vejze z ciganami se tudi pijtan .... Bravo dekla samo tak naprej.

realnooo (ni preverjeno)

TA SE JE SLA SLIKAT ZA FB...BEDA OD BEDE

Kuli (ni preverjeno)

Fotke človik še razme, ali zakoj se fse te mlade cure morejo nastavlate v čudaškij pozaj pa ne razmen... stegavlejo roke kak opice... "juuhuu lajf je moj... jeeej...hihihi"

In reply to by realnooo (ni preverjeno)

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Lepo, da jo veseli in vse najboljše ji želim.

Vseeno pa piše neumnosti vmes.

Imeti pogum in da lahko gre vsak in podobno.

Ni res !

Tako kot pri vsem je ima tudi program Erasmus svoje pogoje in omejitve.

Drugače bi lahko vsak brezplačno vandral po svetu.

Pa ne gre tako.

Bodi vesela in srečna in ne piši norosti.

Starejše novice