Nova študija razkriva hiter upad kognitivnih sposobnosti.
Onesnažen zrak ne škoduje le dihalom in srcu, temveč lahko vpliva tudi na naše možgane.
Nedavna študija, objavljena v Nature Communications, je pokazala, da že štiri ure izpostavljenosti finim delcem PM2,5 lahko poslabšajo selektivno pozornost in sposobnost prepoznavanja čustev.
Kako je potekala raziskava?
Raziskovalci z Univerze v Birminghamu, pod vodstvom Thomasa Fahertyja in Jane E. Raymond, so izvedli eksperiment s 26 zdravimi odraslimi.
Udeleženci so bili izpostavljeni bodisi čistem zraku bodisi prostoru, onesnaženemu z dimom sveč, nato pa so testirali njihove kognitivne sposobnosti.
Rezultati so pokazali:
- Poslabšanje selektivne pozornosti – težje so se osredotočali na relevantne informacije.
- Slabše prepoznavanje čustev – kar lahko vpliva na medosebne odnose.
- Neprizadeti delovni spomin in psihomotorična hitrost – teh sposobnosti onesnaženje ni bistveno vplivalo.
Kako onesnažen zrak vpliva na možgane?
Znanstveniki predvidevajo dva glavna mehanizma:
- Neposreden vpliv – fini delci PM2,5 lahko preko vdihavanja preidejo v krvni obtok in vplivajo na možgane.
- Posreden vpliv – onesnaženje povzroča sistemsko vnetje, ki lahko oslabi delovanje možganov.
»Zdaj vemo, da onesnaženje zraka ne vpliva le dolgoročno, ampak lahko že kratkotrajna izpostavljenost vpliva na naše vsakodnevno delovanje,« poudarja Faherty.
Kako se zaščititi?
Ker popolno izogibanje onesnaženemu zraku ni vedno mogoče, strokovnjaki priporočajo izogibanje vadbi na prostem v času prometnih konic, uporabo notranjih čistilcev zraka in zmanjšanje izpostavljenosti kuhinjskemu dimu, ki je vir finih delcev.
Ta raziskava dokazuje, da je kakovost zraka ključna ne le za fizično, temveč tudi za mentalno zdravje.
