Neznani storilci so premazali slovenske napise na krajevnih tablah v Železni Kapli, Pliberku in Koprivni. Dogodek je sprožil odzive politike in slovenske manjšine.
Na avstrijskem Koroškem so neznani storilci znova premazali slovenske napise na dvojezičnih krajevnih tablah.
Tokrat so bili tarča kraji Železna Kapla, Pliberk in Koprivna, kjer živi pomemben del slovenske narodne skupnosti.
Dogodek je v javnosti sprožil ostre odzive in opozorila pred nevarno eskalacijo napetosti glede vprašanja dvojezičnosti.
Obsodba Narodnega sveta koroških Slovencev
Fotografije premazanih tabel je objavil Narodni svet koroških Slovencev, ki je dejanje ostro obsodil.
V odzivu so poudarili, da ima slovenska narodna skupnost na Koroškem že 70 let — od uveljavitve Avstrijska državna pogodba (1955) — zagotovljene pravice do dvojezičnih napisov, šolstva v slovenskem jeziku, rabe jezika v javni upravi in na sodiščih.
Kljub temu številni krajevni napisi še vedno obstajajo le v nemškem jeziku, kar skupnost že dolgo izpostavlja kot primer sistemskega zanemarjanja manjšinskih pravic.
»Dovolj dolgo smo opozarjali in razlagali, da ima narodna skupnost zakonsko zagotovljene pravice. Zdi se pa, da nekatere še vedno motijo pravice Slovencev,« so zapisali v odzivu.
Inzko: »Eskalacijo je treba preprečiti«
Med prvimi je dejanje obsodil tudi diplomat slovenskih korenin Valentin Inzko, ki je pozval k hitremu ukrepanju. Po njegovih besedah mora notranje ministrstvo nemudoma ustanoviti preiskovalno komisijo, ki bo identificirala storilce.
»Eskalacijo situacije je nujno preprečiti,« je opozoril Inzko in dogodek povezal s julijskim incidentom na Peršmanova domačija, kjer je policija izvedla obsežno akcijo, popisala vse prisotne in aretirala tri udeležence tabora Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju.
Notranji minister naj bi sicer v prihodnjih dneh objavil poročilo komisije, ki je preiskovala dogajanje na Peršmanu. Slovenska skupnost pa že poziva k ustanovitvi nove komisije, ki bi preiskala 'mazaški napad', kot so zapisali, na slovenske napise.
Septembra je Peršmanovo domačijo obiskala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je izrazila pričakovanje hitrejše preiskave dogodka in poudarila pomen doslednega spoštovanja manjšinskih pravic.
Ob tem je od avstrijskih oblasti pričakovala uvedbo dvojezičnega šolstva od predšolske vzgoje do konca srednje šole, pa tudi dvojezičnost v javni upravi in sodstvu.
»Gre za spoštovanje osnovnih človekovih in mednarodnih pravic, ne za politični privilegij,« je poudarila ministrica.
70 let po pogodbi — pravice še vedno neuresničene
Dogodek je znova razgalil občutljivost vprašanja dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Čeprav je bila pravica do rabe slovenskega jezika zapisana že leta 1955, je njeno izvajanje še vedno delno in pogosto sporno.
V Železni Kapli na primer skoraj 15 let po doseženem kompromisu številni smerokazi še vedno niso dvojezični, so še zapisali v Narodnem svetu koroških Slovencev.
