Padavinske vode ne sodijo v kanalizacijo. Katere obveznosti imajo lastniki nepremičnin?

| v Slovenija

Nepravilno odvajanje deževnice v javno kanalizacijo povzroča poplave, dodatne stroške in škodo. Kaj morajo vedeti lastniki nepremičnin?

Padavinske vode niso namenjene odvajanju v javno kanalizacijo, ki je zgrajena za komunalne in industrijske odpadne vode, opozarjajo na Nigradu. 

Ob močnejših nalivih lahko prekomerno odvajanje deževnice v kanalizacijski sistem povzroči poplave, okvare in tudi dodatne stroške čiščenja. 

Zakonodaja lastnikom nepremičnin nalaga obveznost, da poskrbijo za ustrezno ravnanje z meteorno vodo. 

Pomemben del odgovornega ravnanja je tudi upoštevanje smernic, kot so redno čiščenje žlebov, zbiranje in ponovna uporaba deževnice ter usmerjanje vode na zelene površine.

Obveznosti lastnikov nepremičnin

Stvarnopravni zakonik jasno določa, da mora lastnik poskrbeti, da meteorna voda z njegove strehe ne odteka na sosednje zemljišče. Prav tako mora preprečiti, da bi zaradi neustreznega ravnanja povzročal škodo ali motnje na tujih nepremičninah.

Po zakonodaji Republike Slovenije in Evropske unije imajo lastniki dve možnosti:

  • vodo odvajati neposredno v tla ali v površinske vode, kjer je to mogoče,
  • ali pa jo zbirati in uporabljati za druge namene, kot so zalivanje vrta ali splakovanje stranišč.

Zakon o vodah nalaga lokalnim skupnostim odgovornost, da poskrbijo za zaščito pred škodljivimi vplivi padavinskih voda na območjih naselij. Občine morajo izvajati ukrepe, s katerimi zmanjšujejo odtok in preprečujejo izlive, saj s tem varujejo tako prebivalce kot infrastrukturo.

Modrozelena infrastruktura – trajnostna rešitev

Sodobni pristop k ravnanju s padavinsko vodo temelji na modrozeleni infrastrukturi. Gre za rešitve, ki posnemajo naravne procese vodnega kroga, kot so zadrževanje, ponikanje in izhlapevanje. 

Med najpogostejše primere sodijo zelene strehe in fasade, ponikovalni sistemi, zbiralniki deževnice, infiltracijske kotanje in jarki, deževni vrtovi ter prepustna parkirišča in tlakovci. 

Modrozelena infrastruktura prinaša številne koristi urbanim naseljem, saj poleg zadrževanja in ponikanja padavinske vode prispeva tudi k prijetnejšemu bivanju, hlajenju mestnih površin in ustvarjanju bolj zdravega okolja. 

Kaj lahko storijo občani?

Z upoštevanjem smernic je mogoče doseči učinkovitejše ravnanje s padavinsko vodo in s tem prispevati k boljši ureditvi odvajanja ter razbremenitvi kanalizacijskega sistema. 

  • Pomembno je redno preverjanje in čiščenje strešnih žlebov ter cevi, saj to preprečuje zamašitve in prelivanje vode ter zagotavlja njen nemoten odtok po predvidenih poteh.
     
  • Kjer je mogoče, je priporočljivo zbiranje deževnice v zbiralnikih za kasnejšo uporabo, na primer za zalivanje vrta. Na ta način se zmanjša količina vode, ki bi sicer odtekla v javno kanalizacijo. Pri tem je ključno, da so zbiralniki pravilno nameščeni in redno vzdrževani, saj le tako preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov.
     
  • Veliko lahko pripomore tudi preusmerjanje vode na zelenice ali neposredno v tla, kar spodbuja naravno ponikanje in hkrati zmanjšuje obremenitev kanalizacije.

Preberite še

Komentarji

11411

Ne drži čisto. Določena naselja ali občine imajo t.i. mešani sistem kjer gre deževnica in kanalizacija v iste cevi. Ampak mora biti primerna infrastruktura.

lukčev mesec

Spet neke norosti.

V večini občin gre meteorna voda v kanalizacijo, kot tudi fekalne vode.

In še dolgo bo tako, ker enostavno ni denarja, da bi celotna naselja prekorači in naredili posebej.

Ob večjih nalivih se potem fekalije ne čistijo in gre vse skupaj v bližnjo reko.

A

Ja zakoj pa te plačuvlemo čiščenje pa odvajanhe padavinskih voda.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi