Kultura nenasilja (multimedijsko predavanje)
Termin
Lokacija
Mikk - MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTAKULTURA NENASILJA
Povsod po svetu lahko najdemo mnogo mnogo ljudi, ki se trudijo, da bi živeli predano z ljubeznijo do soljudi in v mirnem sožitju za okoljem, kljub temu pa ne moremo dejstva, da poleg tega obstaja tudi vse več sovraštva, zavisti in nasilja. Najhujša oblika nasilja, ki jo človeška vrsta sproža proti vsem nečloveškim vrstam je vrstizem. Sodoben življenjski slog, ki ga gojimo, ne spoštuje življenja. Krutost smo industrializirali, barbarstvo pa uzakonili. Takšen način ravnanja ima izredno škodljive posledice za celotno človeštvo in okolje v katerem živimo. V nasilje, ki prežema svet, smo na nek način vpleteni vsi. Zato bi se morali vprašati na kakšen način smo kot posamezniki prispevali k globalni negotovosti, ki narašča in kaj lahko storimo, da bodo obeti za prihodnost človeštva boljši.
Kot ljudje imamo veliko odgovornost. Če želimo živeti kot celoviti ljudje in v duhu naših veličastnih verskih in etičnih korenin, moramo v javnem in zasebnem življenju varovati vsa živa bitja. To pomeni, da bi morali delovati bitja kot dobronamernik vseh živih bitij in si prizadevati za kulturo nenasilja.
Namen predavanja je jedrnato predstaviti širšo sliko problematike pravic in zaščite živali.
V uri in pol dolgem predavanju se bomo seznanili z vrstizmom, najhujši oblika nasilja, ki jo človeška vrsta sproža proti vsem nečloveškim vrstam. Govorili bomo o industriji krutosti in škodljivih učinki klavnic. Spraševali se bomo ali morda ne obstaja neposredna povezanost med dieto in nasiljem ter ali naša sodobna družba premore sploh kakšno kulturo, in če že, ali je ta kultura sploh zdrava. V zadnjem sklopu pa bomo govorili o filozofiji religioznosti in odnos do živali ter kulturi nenasilja.
Program:
18:00 Ogled kratkega filma o zaščiti krav
18:20 Multimedijsko predavanje – KULTURA NENASILJA
19:20 Razprava na temo pravic in zaščite živali
O PREDAVATELJU
Tibor Hercigonja se ukvarja predvsem z raziskavami vedske in sodobne misli, uredniškim delom, je prevajalec dveh knjig; Šri Caitanya Mahaprabhu, Zlati avatar in Ubiti kravo pomeni konec človeške civilizacije. Svoj prosti čas posveča predvsem študiju filozofije, prakticira duhovno življenje in širi zavest o njem, njegovi raznoliki interesi pa med drugim vključujejo tudi alternativno holistično življenje in aktivizem za pravice živali.