Prvi reprezentančni premor v sezoni je priložnost za analizo doslej doseženega in letošnji dosežek Mure primerjamo z rezultati v prejšnjih letih. Črno-beli so skromnejši kot v zadnjih treh sezonah.
V soboški Fazaneriji so tekmovalni premor zaradi reprezentančnih aktivnosti sprejeli z odprtimi rokami. Črno-beli bodo dvotedensko obdobje skušali izkoristiti za odpravljanje pomanjkljivosti v igri.
Sobočani v letošnji sezoni močno nihajo v svojih predstavah. V to smo se lahko prepričali tudi na zadnji tekmi pred reprezentančnim premorom, ko je Olimpija zaostanek dveh golov preobrnila v veliko zmago.
Trinajst točk v desetih krogih je manj od pričakovanj, za nameček pa je Mura hitro izpadla tudi iz evropskih tekmovanj. Nihanja v igri nezadovoljstvo (pogosto kritične) prekmurske javnosti le še stopnjujejo.
Žiga Kous, kapetan črno-belih, je v začetku tedna za klubsko spletno stran dejal, da je nezadovoljstvo navijačev razumljivo in upravičeno, a to priznanje ne bo kaj prida pomagalo, če Prekmurci ne bodo kmalu izboljšali svojih rezultatov.
Lani z evropskimi obveznostmi zbrali več točk
Tudi Damir Čontala je pred dnevi priznal, da je trenutni izkupiček slabši od pričakovanj pred sezono. Primerjava s prejšnjimi leti kaže, da je točkovni izplen letošnje sezone skromnejši kot v predhodnih treh.
Mura je v lanski sezoni na uvodnih desetih ligaških preizkušnjah zbrala 15 točk, torej dve več kot letos, čeprav se je po zgoščenem poletnem urniku evropskih kvalifikacij prebila v skupinski del UEFA Evropske konferenčne lige.
Ker so si evropske tekme v lanskem poletju sledile ene za drugo, je Ante Šimundža državno prvenstvo igral praktično z rezervisti in bil na ta račun deležen tudi kakšne kritike.
Sobočani so letošnjo evropsko sezono po štirih kvalifikacijskih tekmah zaključili že julija, v minuli sezoni pa so do desetega kroga Prve lige Telemach odigrali že devet evropskih obračunov, tudi skupinski dvoboj z Vitessejem.
Tudi lani je Mura po desetem krogu prvenstva zasedala peto mesto, z dvema točkama več pa je imela še nekoliko skromnejšo razliko v doseženih in prejetih zadetkih (13:17 v sezoni 2021/22, 15:16 v sezoni 2022/23).
Odličen vstop v sezono 2020/21
Še nekoliko boljše je bilo odprtje sezone 2020/21. Sobočani so bili po desetem krogu z 18 točkami vodilno moštvo Prve lige Telemach, ob 14 doseženih golih pa so jih prejeli zgolj šest. Prekmurska mreža je bila nedotaknjena na prvih štirih tekmah, v petem krogu pa so jo prvi zatresli Koprčani.
Izkupiček 18 točk bi v letošnji sezoni sicer zadostoval zgolj za delitev tretjega mesta, medtem ko je bila Mura v sezoni 2019/20 po desetih krogih tretja z 20 točkami na svojem računu. Tudi tedaj so črno-beli - tako kot letos - dosegli 15 zadetkov.
Čontala je ob pričetku zimskih priprav napovedal, da želi igro nadgraditi do te mere, da bo Mura še učinkovitejša, a Sobočani vsaj v uvodu letošnje sezone niso nič kaj učinkovitejši v primerjavi z uvodom prvenstev v prejšnjih sezonah.
Strateg Mure se je po velikem številu prejetih zadetkov odločil za nekaj korekcij v igri, posegel tudi po spremembi postavitve, a so se nato v napadu pojavile težave z izkoriščanjem priložnosti, ki jih, to je potrebno priznati, Sobočanom ne manjka.
Pričakovanja javnosti so se dvignila z uspehi
Čontala je po zadnji tekmi z Olimpijo med drugim dejal, da javnost vsako napako množi s tri in da je bil pritisk v preteklosti manjši, pa čeprav je bila Mura v podobnem položaju na lestvici.
To morda drži, čeprav je bil kritik po slabšem rezultatu ali dveh kaj hitro deležen tudi Šimundža, vsaj s strani posameznikov, dejstvo pa je, da so se z uspehi in lovorikami zvišala tudi pričakovanja pristašev.
Res je, Mura je v sezoni 2018/19 z zgolj devetimi točkami zasedala osmo mesto lestvice, prejela je kar 17 zadetkov, a je potrebno upoštevati tudi to, da je šlo za krstno prvoligaško sezono soboškega kluba.
Pokalna lovorika v sezoni 2019/20, nato pa leto kasneje še zgodovinski naslov državnega prvaka in preboj v skupinskih del evropskih tekmovanj, sta tudi pri pristaših kluba dvignila pričakovanja. Sivo povprečje tako ali tako ni nekaj, kar bi se skladalo z vročekrvnostjo Prekmurcev, vsaj v nogometu ne.
Pristaši kluba pa ob tem ne smejo pozabiti niti na to, da je z odhodom Anteja Šimundže nastopilo novo obdobje z drugačnimi prijemi, nekakšna »imitacija« predhodnika pa verjetno ne bi imela pravega smisla.
Izplen Mure po desetem krogu Prve lige Telemach
2022/23: 5. mesto, 13 točk, gol razlika 15:16
2021/22: 5. mesto, 15 točk, gol razlika 13:17
2020/21: 1. mesto, 18 točk, gol razlika 14:6
2019/20: 3. mesto, 20 točk, gol razlika 15:10
2018/19: 8. mesto, 9 točk, gol razlika 13:17
Kdo so dolžniki?
Močno se je spremenila tudi igralska zasedba. Šampionsko zasedbo, ki je osvojila naslov državnega prvaka, je zapustila večina nosilcev igre, zdaj pa vidnejšo vlogo igrajo le še Luka Bobičanec, Matko Obradović in Žiga Kous, medtem ko ima Matic Maruško letos nekoliko skromnejšo minutažo.
Prav Bobičanec in Obradović v očeh javnosti spadata med dolžnike letošnje sezone. Dalmatinec v golu Mure si je privoščil že nekaj napak, po tekmi s Taborom tudi sam priznal, da ni v pravi formi, po porazu z Olimpijo pa naj bi se zapletel v spor z vodstvom kluba. Kakšna bo njegova prihodnost?
Tudi Bobičanec pod vodstvom Damirja Čontale še ni uspel najti forme, ki jo je kazal v obdobju Anteja Šimundže. Je za to kriva nekoliko drugačna postavitev? Medžimurec je bil, ko je v uvodu sezone igral ob levi črti, pogosto povsem izključen iz igre.
Slačilnica je v letošnjem poletju doživela veliko prenovo, večina novincev pa vsaj za zdaj še ni prepričala. Morda največja dolžnika sta Dardan Shabanhaxhaj in Martin Šroler, ki za zdaj precej bolje deluje v vlogi aduta s klopi, Josip Majić pa še ni dočakal prave priložnosti, da ponovi odlične predstave iz dresa Krke.
Nikola Petković se je po obetavnem začetku poškodoval, težave s kolenom pa so zdaj zaustavile tudi Kobieja Morrisa. Najprijetnejše presenečenje med poletnimi prišleki je Srđan Kuzmić, kapetan mladinske reprezentance je že pokazal svoj potencial.
Pristaši so pogosto kritični tudi do bratov Cipot, pa čeprav je Kai na nekaj tekmah pokazal obrambni potencial. V primeru Tia bo očitno potrebno sprejeti dejstvo, da vodstvo Mure v njem vidi osrednji projekt, s katerim bo z bodočim prestopom napolnilo klubsko blagajno.
Nenazadnje je tudi Tomi Horvat potreboval nekaj časa, da je pričel kazati predstave, ki so ga popeljale do dresa članske izbrane vrste in prestopa v graški Sturm.
Je ključ v potrpežljivosti? Morda pa res, a je po nekaj slabših rezultatih in predstavah zagotovo ni več veliko.
