To je življenjska zgodba mladega dekleta, ki se je iz Makedonije preselilo v Slovenijo in to brez znanja jezika. S trudom in trdim delom si je ustvarila družino in zavidanja vreden posel.

Pogovarjali smo se z Nastasiyo Ljesic, mamico dveh čudovitih deklic, starih dve in štiri leta. Nastasiya, ki jo je ustvarjanje že od nekdaj veselilo, je po poklicu aranžerski tehnik. Povedala je, da se ji je zmerom zdelo, da je to sanjski poklic zanjo.

Nastasiya pove, da je bila »rojena v Skopju, tam sem končala osnovno šolo in dve leti gimnazije. Leta 2008 pa je moj oče dobil službo v Sloveniji in odločili smo se, da bi bilo najboljše, da se vsi preselimo, da bi bila skupaj cela družina.«

Ob prihodu v Slovenijo je največjo težavo predstavljal jezik

»Največja težava je bil jezik, v Makedoniji sem bila vedno odlična, tukaj pa mi zaradi težave z jezikom ni šlo tako dobro. Ker sem si res želela, da bi se slovenščine naučila čim boljše, sem prebrala res ogromno knjig in po le treh letih v Sloveniji na maturi slovenščino naredila z oceno 4,« še dodaja pridna podjetnica, ki je po le treh letih učenja slovenskega jezika maturo naredila boljše od marsikaterega Slovenca.

Nastasiya prizna, da je bila »že od nekdaj moja velika želja, da se naučim šivati, ampak nikoli je nisem realizirala. Med prvim porodniškim dopustom pa sem se končno odločila za to in začela obiskovati različne tečaje šivanja.«

»Tako smo kmalu kupili tudi prvi šivalni stroj in začela sem izdelovati oblačila za hčerko. Proti koncu porodniške pa sva se z možem odločila spremeniti dejavnost na mojem espeju in oblačila sem pričela tudi prodajati,« še dodaja.

Na začetku je šivala otroške komplete, blazine, gnezdeca za dojenčke, torbice za plenice in kapice, pripoveduje Nastasiya: »Želja, da bi se naučila kaj več, je bila vedno večja, zato smo kupili še dva stroja in pričela sem izdelovati tudi torbice in tisk na majice

Nastasiyi pa so se kmalu uresničile sanje; pustila je vsa druga dela in začela s službo, ki je obenem tudi njen hobi – podjetje Lorihip.

»Kasneje sva dobila še eno hčerkico in med drugim porodniškim dopustom, sem svoje znanje nadgrajevala in septembra 2019 sem po končani drugi porodniški lahko pustila vse ostale dejavnosti in se posvetila samo šivanju in prodaji izdelkov,« pojasnjuje. 

Ime Lorihip je nastalo spontano, pripoveduje Nastasiya: »Z možem sva dolgo razmišljala, katero ime bi bilo najboljše, da bo lahko prepoznavno v Sloveniji in v celotni Evropi. Starejša hčerka je Lorena in vsi jo kličemo Lori in prav iz njenega imena je nastalo ime Lorihip.«

Pot pridne družine pa ni bila samo rožnata

Največje težave pri začetku tega posla sta Nastasiya in njen mož imela pri financiranju strojev in vseh potrebščin za šivanje kakovostnih izdelkov, saj je bil redno zaposlen le on.

»Ampak nekako sva le uspela prihraniti in lahko sva kupila novitete. Pred kratkim sva naredila še čisto novo delavnico, v kateri res zelo rada preživljam svoj čas,« pripoveduje Nastasiya.

Mlado podjetnico je bilo strah, da bo epidemija pokopala tudi njeno podjetje

Nastasiya poudarja, da jo je bilo »ob začetku karantene strahu, da bo mogoče podjetje propadlo, ker nisem pričakovala povpraševanja po mojih izdelkih, prav tako sem razmišljala o zaprtju podjetja.«

A Nastasiyi je prelomno točko predstavil prav meterinski dan sredi epidemije: »Ljudje v karanteni svojih mam in babic niso mogli razveseliti z rožami, zato sem dobilavala vse več naročil za toaletne torbice, na katerih je pisalo 'Naj mami', 'Naj babi', 'Čudovita si' in podobno.«

Promet je bil kmalu tako dober, da podjetnica več ni imela pomislekev, če bo morala podjetje zapreti.

Nastasiya pa je iz nastale situacije 'potegnila' še enega asa iz rokava: »Med karanteno nismo nikjer dobili zaščitnih mask, zato sem jih zašila za družino in bližnje prijatelje. Zdaj pa dobivam vse več naročil za zaščitne maske, saj so postale del našega življenja. Ker delam tudi personalizirane maske, jih naročajo tudi za kozmetične in frizerske salone ali za trgovine.«

Ob tem pa mlada podjetnica, mama in žena ne pozabi povedati tudi tega, da je bil »največja podpora med odprtjem in rastjo mojega malega podjetja moj soprog. On je bil moj edini iskreni kritik, motivator, brez njegove pomoči mogoče ne bi prišli do te točke uspešnosti. Čeprav še vedno nismo na vrhu, se zelo trudimo biti kvalitetni in ustrežljivi, saj pravijo, da se počasi daleč pride

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
NAŠ ATI JE PRAVO (nepreverjen)

Čestitam ji.
Ampak vsi naŠi Š....... ,ki so prišli iz Makedonije so tukaj gratali veki privatniki kak-tak ka delajo na črno ne davlejo računof pa pejneze perejo .Naši kriminalisti pa lovijo ove ka nemajo kaj za jesti pa si kuro fkradnejo !

Mokoca (nepreverjen)

Pri takih najbolj zaslužijo župani občin.

Starejše novice