Letos je bilo nad Slovenijo opaženih še posebej veliko žerjavov, ljubitelji narave navdušeni.
Nad Slovenijo so spet zabeležili čudovit prizor – na stotine žerjavov leti v velikih jatah proti svojim zimskim domovanjem v toplejših krajih.
Te veličastne ptice so znane po svojih dolgih migracijskih poteh, značilnem vzorcu letenja in grlenem klicu, ki ga oddajajo v zraku.
Žerjavi potujejo na jug Evrope ali vse do severne Afrike in pri tem letijo čez našo državo, kjer si pogosto privoščijo kratek postanek ali pa jih le občudujemo, kako krožijo visoko nad nami.
Zakaj se žerjavi selijo?
Žerjavi so selivke, kar pomeni, da se vsako leto selijo na dolge razdalje zaradi sezonskih sprememb temperature in razpoložljivosti hrane.
Poleti gnezdijo v severnih predelih Evrope, kot so Skandinavija, Baltik in Rusija, kjer vzgajajo svoje mladiče.
Ko pride hladnejše vreme in začne primanjkovati hrane, se selijo proti jugu, kjer so pogoji za preživetje milejši. Jesenska selitev v tople kraje je zato ključnega pomena za njihov obstanek.
Vrste žerjavov in njihove značilnosti
Najpogosteje se na slovenskem nebu pojavijo sivi žerjavi (Grus grus), ki so ena izmed največjih vrst žerjavov. Dosežejo višino do 120 centimetrov, razpon kril pa lahko preseže dva metra.
Prepoznamo jih po dolgih nogah, vitkih vratovih in sivo-pernati barvi s črnimi konicami peruti. Imajo tudi značilno rdečo liso na vrhu glave, ki je najbolj vidna v sezoni parjenja.
Njihova posebnost je letenje v obliki črke V ali v dolgih valovitih linijah. Tako lahko jate v zraku ohranjajo energijo, saj ptice izkoriščajo zračne tokove, ki jih ustvarijo ptice pred njimi.
Pomen in simbolika žerjavov
V mnogih kulturah veljajo žerjavi za simbol sreče, dolgoživosti in miru. Njihova podoba je močno prisotna v vzhodni Aziji, še posebej na Japonskem, kjer so žerjavi že stoletja simbol miru in upanja.
Na Zahodu so prav tako cenjeni kot ptice, ki združujejo lepoto, moč in eleganco.