Lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih največ doslej – kar 944.008 oseb. Število prostih delovnih mest pa je v primerjavi s predlani upadlo za 14 odstotkov. Več kot polovica delovno aktivnih dnevno odhaja na delo v drugo občino.
Leta 2024 je bilo v Sloveniji 944.008 delovno aktivnih oseb, kar je najvišje število od leta 1991. To je za sedemindvajset odstotkov več kot leta 1997, ko je bilo delovno aktivnih najmanj.
Struktura delovno aktivnega prebivalstva se spreminja: medtem ko je bilo leta 2010 med njimi 92,6 odstotka slovenskih državljanov, jih je bilo lani le še 84,3 odstotka.
Delež delovno aktivnih državljanov preostalih članic Evropske unije se je gibal med 0,5 in 2,1 odstotka. Povečuje pa se delež delovno aktivnih iz tretjih držav, ki je lani dosegel 13,7 odstotka.
Predelovalne dejavnosti še naprej vodilne
Največ delovno aktivnih oseb je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Sledijo področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter izobraževanja.
Kako pa je bilo z delovno aktivnimi po poklicih?
Po poklicnih skupinah je bilo največ strokovnjakov – 220.558 oziroma 23,5 odstotka, pri čemer so največ predstavljali strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje (55.270). Skoraj 140.000 oseb oziroma 14,9 odstotka je opravljalo tehnične poklice, približno 138.000 oziroma 14,8 odstotka pa poklice za neindustrijski način dela.
Najvišje plače menedžerjev in visokih uradnikov
Za oktober 2023 so najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejemali zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji, in sicer 3731 evrov. Najnižjo povprečno plačo so prejemali zaposleni na preprostih delih – 1477 evrov.
Med dejavnostmi so bile najvišje povprečne mesečne bruto plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3183 evrov), najnižje pa v gostinstvu (1569 evrov).
Plače slovenskih državljanov so bile za 5,2 odstotka višje od povprečja, plače državljanov drugih članic Evropske unije za 10,8 odstotka nižje, plače državljanov nečlanic Evropske unije pa za kar 29,1 odstotka nižje.
Slovenija ostaja med državami z najbolj enakomerno porazdeljenim dohodkom
Po Ginijevem količniku, ki meri enakomernost porazdelitve dohodka (nič odstotkov pomeni popolno enakost, sto odstotkov popolno neenakost), je Slovenija lani dosegla vrednost 23,4 odstotka.
Med članicami Evropske unije je imela nižji količnik le Slovaška (21,6 odstotka). Povprečje Evropske unije je znašalo 29,6 odstotka, medtem ko je bila v Bolgariji, s 37,2 odstotka, porazdelitev dohodka najbolj neenakomerna.
Upad prostih delovnih mest
Število prostih delovnih mest v Sloveniji upada že skoraj dve leti. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bilo na voljo približno 17.900 prostih delovnih mest, kar je za 7,5 odstotka manj kot v predhodnem četrtletju in za štirinajst odstotkov manj kot pred letom dni.
Največ prostih delovnih mest je bilo v gradbeništvu (skoraj 3200) in predelovalnih dejavnostih (približno 3100). Povpraševanje po delovni sili je opazno naraslo tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer so iskali okoli 1200 novih sodelavcev, kar je skoraj četrtina več kot v prejšnjem četrtletju.
Več kot pol milijona medobčinskih migrantov
Ob koncu preteklega leta je približno 510.000 delovno aktivnih oseb dnevno odhajalo na delo v drugo občino. To pomeni, da je skoraj vsak drugi delovno aktiven prebivalec medobčinski delovni migrant.
Le 34 občin je imelo več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, pri čemer je občina Trzin izstopala s približno trikrat več delovnimi mesti kot prebivalci.
Ljubljana – središče migracij
Največ dnevnih migracij je beležila Ljubljana. Vanjo je na delo prihajalo skoraj 141.500 oseb iz drugih občin, medtem ko je približno 25.400 Ljubljančanov odhajalo na delo v druge občine.
Okoli 207.300 delovno aktivnih oseb oziroma 22,5 odstotka vseh je delo opravljalo v drugi statistični regiji. Opazna je centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski regiji, ki je bila v zadnjih osmih letih edina regija z več delovnimi mesti kot delovno aktivnimi prebivalci.
