Obremenjujoče izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti.
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti.
Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročala o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje oziroma zloraba; psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve in podobno.
V Sloveniji so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v letu 2019 prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu in povezave teh z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti.
Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih
Večina, kar 76 odstotkov anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 odstotkov udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.
Največ udeležencev, kar 56 odstotkov, poroča o čustvenem in fizičnem nasilju, 43 odstotkov odraslih članov gospodinjstva, vsaj enega člana, nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva.
Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.
Obremenjujoči dogodki pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi
Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so na primer srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni – na primer za depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo.
Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, kot so na primer glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost …
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da gre za novo in slabo raziskano problematiko in da bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru.
Zavedanje in razumevanje sama po sebi nista dovolj
Smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ugotavljajo.
V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti otrok in odraslih, družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu.
Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam.
