Naša vzhodna soseda je že poleti napovedala, da ne bo več dovolila uvoza komunalnega blata iz drugih držav. Slovenija je veliko večino tega izvažala ravno na Madžarsko, doma pa je ostajal zgolj manjši del.
Madžarska je začela uresničevati prepoved uvoza in tako več ne sprejemajo tovrstnih odpadkov iz sosednjih držav, ki bi jih prevažali več kot sto kilometrov. To bi lahko pri nas, zaradi kopičenja prevelike količine blata, prineslo težave že v kratkem, najbolj pa bo seveda udarilo gospodinjstva in to tam, kjer najbolj boli: po denarnicah.
Blato nastaja ves čas
Komunalno blato je blato, ki nastane na čistilnih napravah, ki prečiščujejo odpadno vodo iz gospodinjstev. Nastane, ko izplaknemo stranišče, nato se prečisti v čistilni napravi, ostane pa blato, ki ga je treba primerno uničiti.
Po zabojnikih in bazenih čistilnih naprav se blato že kopiči, saj tega ni moč zaustaviti: "Obratovanja čistilne naprave ni mogoče ustaviti, prav tako ne proizvodnje odvečnega blata, ki nastaja v procesu čiščenja odpadne vode," je pojasnil direktor Aquasystems Leon Lozar, ki upravlja s čistilno napravo Maribor.
V Prekmurju se ga predela malo, veliko večino ga Saubermacher izvozi
V Sloveniji sta izvoz komunalnega blata na Madžarsko opravljali dve družbi: Surovina in Saubermacher Slovenija.
"Ocenjujemo, da je na Madžarsko izvoženih približno 70 tisoč ton blata iz čistilnih naprav. V Sloveniji nastane preko 80 tisoč ton komunalnega blata," je povedal direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc in še pojasnil: "Približno 5 tisoč ton se energetsko izrabi v celjski toplarni, manjši del se predela v Prekmurju, ostalo pa se izvozi na Madžarsko".
Saubermacher je na Madžarsko letno izvozil kar 50 tisoč ton komunalnega blata, ampak odslej tega več ne bo mogel. V Sloveniji predelamo torej le desetino komunalnega blata, ki bi lahko namesto stroška prinašalo tudi prihodke.
"Vse države v Evropi so začele sortirati, se pravi prej je šlo vse to večinoma na deponijo, sedaj se vse to odbira, predelovalnih kapacitet pa ni," je razložil direktor Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat.
Bo prišlo zgolj do stroškovne ali tudi do okoljevarstvene krize?
V Murski Soboti opravlja javno službo čiščenja odpadne vode družba Petrol na podlagi koncesijske pogodbe z Mestno občino Murska Sobota. Blato, ki nastane kot stranski produkt čiščenja odpadne vode, se obdela, zbira za v to določenih kontejnerjih in nato preda v končno ravnanje pooblaščenemu podjetju za predelavo tovrstnih odpadkov.
Predvidoma nastane v soboški čistilni napravi okoli 3600 ton komunalnega blata na letni ravni. Nezmožnost izvoza blata lahko privede do zastojev delovanja čistilnih naprav, saj je blato zaradi svoje specifičnosti zelo težko skladiščiti.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo potrebno poiskati rešitev v smeri energetske izrabe komunalnega blata, saj ne bo nikomur koristilo, če ga bomo izvažali čim dlje po Evropi. Država je tako v nezavidljivem položaju, ampak si je zaradi pretekle nedejavnosti na tem področju kriva deloma sama.
"V Sloveniji imamo težavo, da nismo samozadostni kar se tiče ravnanja z blatom in ostalih odpadkov, to so posledice preteklega zapostavljanja tega področja," je poudaril Zupanc in še dodal: "Računali smo, da nam bo tujina vse odpadke pobrala in predelala, sedaj pa vidimo, da temu ni tako".
Rešitev bo potrebno najti in to hitro, saj, kot že rečeno, odpadki nastajajo ves čas in bo nekaj z njimi potrebno ukreniti. Ena izmed potencialnih rešitev, po mnenju Lozarja, je sežigalnica komunalnih odpadkov, kjer bi bilo možno sežigati tudi komunalno blato.
Skoraj zagotovo pa bo prišlo do povišanja stroškov za upravljavce čistilnih naprav in posledično se bo ta strošek prelevil na končnega uporabnika, kar pomeni, da ga bomo začutili tudi sami na mesečnih položnicah.
