Od sredine oktobra v Sloveniji beležimo visok delež presežnih smrti, razkriva Covid-19 sledilnik. Glede na povprečje zadnjih petih let je bilo v zadnjem tednu novembra celo za 94 odstotkov več smrti.
Med slovensko populacijo še vedno vztrajajo vprašanja, kot so, koliko ljudi zares umre zaradi novega koronavirusa in trditve, ki poudarjajo, da zaradi koronavirusa ne umre nič manj ljudi kot prejšnja leta. Pa te navedbe res držijo?
Dnevno objavljeno število umrlih zaradi novega koronavirusa je samo eden od načinov, kako lahko merimo človeški davek novega koronavirusa, razlaga Covid-19 sledilnik. Ta številka namreč ne zajame vseh učinkov, ki jih ima epidemija na smrtnost.
»Po eni strani zajame samo potrjene smrti, čeprav lahko sklepamo, da je zaradi načina poročanja neposrednih žrtev verjetno več, kot jih beleži dnevna statistika iz bolnišnic in domov za starejše,« poudarjajo pri Sledilniku.
Primerjava umrljivosti s prejšnjimi leti
Za boljšo predstavo o tem, kakšna je dejanska slika umrljivosti med pandemijo, so pri Sledilniku preučili, kako se število smrti danes razlikuje od števila smrtnih v prejšnjih letih.
Na spodnjem grafu so tedenske številke umrlih za letošnje leto, prikazane ob podatkih za prejšnjih deset let. Pri tem Sledilnik razlaga, da podatki kažejo, da je smrtnost v Sloveniji izrazito sezonska, tako je poleti smrti manj kot v zimskih mesecih.
Drugo, kar kažejo podatki, pa so precejšnje razlike med leti. »Posebej izstopa začetek leta, ko najverjetneje zaradi različno močnih epidemij gripe in različno hudih zim prihaja do občutnih nihanj med leti. Najbolj pa izstopa zadnjih šest prikazanih tednov letošnjega leta, kar lahko vidimo po vijolični črti, ko se število smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povprečja,« poudarjajo pri Covid-19 sledilniku.
In kaj kažejo podatki?
Medtem ko v mesecih po marčnem izbruhu epidemije v Sloveniji število smrti ni izraziteje odstopalo od povprečja zadnjih petih let, so v tednu od 12. do 18. oktobra zaznali 16 odstotkov več smrti, v tednu od 19. do 25. oktobra je bilo smrti že skoraj za tretjino več od omenjenega povprečja, od 26. oktobra do 1. novembra pa za polovico več.
Najhuje po doslej zbranih podatkih je bilo v tednu od 23. do 29. novembra, ko smo v Sloveniji zabeležili 94 odstotkov več smrti od povprečja v letih od 2015 do 2019. V omenjenem tednu je namreč letos umrlo 755 ljudi, v primerljivem lanskem tednu je bilo smrti 375, leta 2018 pa 427.
V obdobju 2010-2019 je bil najbolj črn november leta 2017, ko je v Sloveniji umrlo 1723 ljudi. Letos novembra je število umrlih 3042, kar je za 77 odstotkov več.
Presežne smrti naraščajo skupaj s številom covidnih smrti
Presežne smrti so pri Sledilniku izračunali kot odstotek povprečja od leta 2015 do leta 2019. Na grafu so prikazali tudi potrjene covidne smrti in jasno je razvidno, da število presežnih smrti narašča hkrati z naraščanjem števila covidnih smrti. Od sredine oktobra se število smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povprečja.
Covidnih smrti je sicer nekaj manj, kot je vseh presežnih smrti. Kot so zapisali pri Sledilniku, med drugim vse covidne smrti zunaj bolnišnic in domov za starejše še niso registrirane kot take, del presežka pa lahko predstavljajo tudi dodatne smrti kot posledica omejevalnih ukrepov, denimo slabšega dostopa do zdravstvenih storitev.
Slovenija med državami, ki so jo odnesle najslabše?
Kot še dodajajo na Sledilniku, ujemanje krivulj presežnih smrti in covidnih smrti ni samoumevno. Velik razkorak med krivuljama bi lahko pomenil veliko covidnih smrti, ki ostanejo neregistrirane, ali pa veliko smrti zaradi neposrednih posledic pandemije.
Ravno tako bi bila lahko krivulja covidnih smrti pod krivuljo presežnih smrti. V tem primeru bi bila možna razlaga zmanjšano število smrti zaradi pandemije, na primer zaradi manj nesreč v prometu ali pri delu. Druga možna razlaga bi lahko bila, da bi pomemben delež umrlih zaradi covida-19 umrl tudi sicer, in tako v tem smislu ne predstavljajo presežka, so zapisali.
»Koliko smrti lahko razvrstimo v katero kategorijo, bomo lahko ugotavljali šele, ko bo ta val že daleč za nami in bodo znani natančnejši podatki o vzrokih smrti. Toda že zdaj vemo, da je neto učinek izrazito povišanje skupnega števila smrti, ki dramatično odstopa od prejšnjih let in je že primerljivo z državami, ki so jo v prvem valu odnesle najslabše,« so opozorili pri Covid-19 sledilniku.
Ko nehote štrlimo iz povprečja
Tudi pri Evropskem projektu spremljanja smrtnosti (EuroMOMO) so potrdili neslavni rekord.
Slovenija je namreč v 48. tednu letošnjega leta država na evropskem zemljevidu, ki je obarvana najbolj temno modro. S tem smo uvrščeni v kategorijo, kjer je bil 'ekstremno visok delež presežnih smrti'.
Podrobne podatke o presežnih smrtih v Evropi si lahko pogledate na naslednji povezavi.
