O aktualnem stanju glede epidemije koronavirusa sta spregovorila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter vladni govorec Jelko Kacin.
Vladni govorec je predstavil epidemiološko sliko v državi. V soboto je bilo ob opravljenih 3744 testov potrjenih 1030 novih okužb. Delež pozitivnih testov je znašal 27,4 odstotka. Včeraj je delež pozitivnih testov znašal na isti ravni, torej 27,4 odstotka. Ob le 1751 opravljenih testiranjih je bilo novih okužb 480, kar je še vedno nekaj več kot pred tednom dni.
Po občinah izstopajo naslednje:
Beltinci +15
Laško +34
Ptuj +16
Ljubljana +45
Maribor +42
Pomurje še zmeraj na vrhu
14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 972 okuženih, nižjo od državnega povprečja ima pa trenutno pet regij. Na vrhu je še vedno Pomurska regija s 1416 okuženimi, najboljša je Goriška s 657 okuženimi.
Prvič so tokrat pristojni predstavili tudi prikaz sedemdnevnega povprečja okužb po regijah, kjer je na prvem mestu Podravska regija z 289 okuženimi, na zadnjem pa Zasavska, kjer so jih v sedmih dneh potrdili 33. Skupno je v bolnišnicah 1301 pacientov. Intenzivno nega pa je včeraj potrebovalo 196 pacientov, kar je en manj kot v soboto. Čez vikend je bilo sicer 95 pacientov odpuščenih iz bolnišnice. Včeraj je sicer umrlo 52 oseb, v soboto pa 44.
"Razkorak med sprejetimi in odpuščenimi nam ne prinaša olajšanja, še vedno smo čez 1200 hospitaliziranih, kar je eden od dveh kriterijev, ki bi omogočal sproščanje," je poudaril Kacin.
V domovih za starejše aktivno okuženih 2712 stanovalcev in 1078 zaposlenih
Tudi v domovih za starejše so razmere še zmeraj resne. Včeraj je ozdravelo 50 stanovalcev in 44 zaposlenih, od tega 26 zdravstvenih delavcev. Na novo se je okužilo 65 stanovalcev, aktivno okuženih pa je trenutno 2712 starostnikov. Med zaposlenimi je novih okužb 17, od tega 11 med zdravstvenimi delavci, aktivno okuženih pa jih je 1078. V posebnih socialno varstvenih zavodih je trenutno okuženih 231 uporabnikov in 151 zaposlenih.
Najmlajši bolnik star 17, na intenzivni pa 35-letnik
V nadaljevanju se je iz prve bojne vrste po opravljenem dežurstvu javila Mateja Logar iz UKC Ljubljana, ki je tudi članica svetovalne skupine pri zdravstvenem ministrstvu. Kot je povedala, je stanje neugodno, saj da je večina postelj za covid bolnike že zasedenih, zato bodo danes odpirali še tretjo lokacijo.
Trenutno imajo v UKC Ljubljana 341 hospitaliziranih covid bolnikov, od tega 329 na covid oddelkih in 12 na drugih. Še vedo je več moških bolnikov, ki jih je 190, žensk obolelih za covid-19 pa je 139. Starostni razpon hospitaliziranih je od 17-93 let. V intenzivnih enotah pa imajo 60 bolnikov, od tega je 19 žensk in 41 moških, najmlajši bolnik na intenzivni negi je star 35 let, najstarejši pa 82 let.
"Skratka, gre za ljudi, ki bi sicer bili polno sposobni živeti kvalitetno življenje še vrsto let, kar pa je seveda ob prebolevanju tako hude okužbe, kot jo imajo trenutno, pod vprašajem. Če bodo preživeli akutno okužbo, se postavlja vprašanje. kakšna bo njihova kvaliteta življenja," je opozorila in pojasnila, da je vedno več podatkov, ki kažejo na določene spremembe v pljučnem parenhimu tudi še več mesecev po preboleli okužbi, a da trenutno ne morejo vedeti ali bodo te spremembe trajne in da bodo vplivale na kvaliteto posameznikovega življenja.
Zakaj so hitri testi koristni
Pričeli so tudi z rutinskim testiranjem osebja na covid oddelkih in v luči tega se pojavljajo težave glede kadra in zagotavljanja ustrezne oskrbe ter pokrivanja na novo odprtih postelj. Logarjeva je izrazila skrb, da bi prišlo do tega, da ne bodo mogli zagotavljati ustrezne oskrbe za necovid bolnike, saj bodo postelje zasedli covid bolniki, če bo krivulja začela ponovno eksponentno naraščati.
Glede hitrih testov je obrazložila, da povedo, če je nekdo pozitiven v tistem trenutku, ne dajo pa podatka, kako bo v naslednjih dneh. V vsakem primeru, pa omogočijo, da tudi asimptomatskega posameznika izločijo iz delovnega procesa in se s tem prepreči širjenje okužbe na sodelavce ter druge bolnike.
Statistika smrti tako črna zaradi beleženja smrti
Zdravstvena strokovnjakinja je pojasnila , da ne opažajo povečanja smrtnih primerih glede na število bolnikov, a da je razlog za tako velike številke smrtnih primerov, ki jih imamo v zadnjem obdobju v Sloveniji, v beleženju smrti.
"Gre za to, da v Sloveniji beležimo kot smrt zaradi covida vse smrti pri osebah, ki so dokazano pozitivne, ne glede na sam neposredni vzrok smrti. Marsikatere druge države so se odločile za drugačen pristop in tako poročajo bistveno manjše število," je obrazložila.
Teorije zarote glede neplodnosti
Dotaknila se je tudi odmevne izjave znanega ginekologa Stanka Pušenjaka, ki je razburil javnost z nepreverjeno teorijo o tem, da naj bi cepivo proti covidu-19 povzročilo neplodnost pri kar dveh tretjinah cepljenih ženskah. Kot je povedala Logarjeva, navedene domneve ne temeljijo na znanstvenih dokazih, ampak, kot pri teorijah zarote, gre za nepreverjena dejstva, posploševanje in izjave iztrgane iz konteksta.
"To da bi bila protitelesa, ki bodo delovala proti koronavirusu ,škodljiva pri nastajanju posteljice, je neresnično. Gre za minimalno sekvenco petih beljakovin, ki se ujemajo med tremi spike proteini in proteini v nastajajoči posteljici, za prepoznavanje takega epitopa pa imunologi pravijo, da mora biti vsaj 50 do 80 beljakovin, ki se morajo ujemati. Se pravi vsaj 10 krat več," je še pojasnila. Pušenjak se je sicer, ko je ugotovil, da se je skliceval na neresnične trditve, tudi sam opravičil za svojo spodletelo izjavo.
Po mnenju Logarjeve hitrega sproščanja ukrepov ne gre pričakovati, a da je sproščanje možno pri storitvenih dejavnostih, kjer je mogoče zagotavljati varnost.
