Katoličani pepela svojih pokojnikov ne smejo raztrositi v naravi.
V luči nedavnega dogodka, ko je prekmurski duhovnik Andrej Lažeta, v znak nasprotovanja raztrosu pepela, zapustil pokopališče, smo preverili, kaj velevajo pastoralne smernice Slovenske škofovske konference.
Slovenski škofje so na redni seji Slovenske škofovske konference novembra 2019 podali pojasnilo o obredu, v primeru raztrosa pepela pokojnika na pokopališču.
Med drugim se določa, da »raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo« ni dovoljen z namenom, da se tako izognemo zmotni obliki panteističnega, naturalističnega ali nihilističnega pojmovanja življenja, telesa in smrti.
Raztros niti na pokopališčih
Pogreb z raztrosom ni dovoljen niti na pokopališčih, ki imajo posebno mesto za raztros.
»Upoštevajoč navedene določbe škofje določajo, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi.
Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa,« pojasnjujejo v Slovenski škofovski konferenci.
Pastoralne smernice
V Slovenski škofovski konferenci še dodajajo, da je želja, da bi bil umrli raztresen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, krščansko nesprejemljiva, saj je v takšnih primerih bolj poudarjena ljubezen do narave, to je želja ostati povezan s tistim, s čimer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z Bogom in bližnjimi.
»Pri tem ni prostora za upanje na večno življenje in življenje v Bogu,« dodajajo,
Pokop zunaj pokopališča
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjujejo, da je pokop zunaj pokopališča dovoljen v izjemnih primerih na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa.
»Način pokopa in pogrebno slovesnost je treba opraviti v skladu z voljo pokojnika in na način določen s pokopališkim redom.
Če pokojnik ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec.«
V primeru, če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.
»Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi in ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.«