Pozabite na Brama Stokerja in Drakulo. O vampirjih in njihovih značilnostih je v Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor.
Na noč čarovnic ali tako imenovani Halloweeen se je kar nekaj ljudi odločilo namaskirati v čarovnice in vampirje oziroma lorde Dracule. Pa vendar bi se lahko preoblekli v Jureta Granda. Koga, se vprašate?
Jure Grando iz Kringe pri Pazinu je umrl leta 1656 in je po pričevanju tamkajšnjih domačinov prvi vampir, ki je po svoji smrti pričel ustrahovati vaščane.
Četudi je leta 1897 irski avtor Bram Stoker z romanom Drakula populariziral idejo vampirjev in njihove določene značilnosti - transformacije v netopirje, volkove, žabe, navpično pajkovo plezanje po stenah, potreba po dnevnem spanju in tako dalje, pa ni bil prvi pišoči o tovrstni temi.
Oxfford English Dictionary priznava prvo rabe besede »vampir« že leta 1734, ko se je pojavila v eseju Travels of Three English Gentlemen, še pred tem pa so leta 1725 avstrijski uradniki poročali o srbski tradiciji izkopavanja zakopanih trupel in »ubijanju vampirjev«. Vlogo pa naj bi imeli že pri ljudskih, folklornih zgodbah srednje in vzhodne Evrope. Vendar pa je dejanska beseda negotovega izvora – ena teorija jo povezuje s staro rusko besedo »upyri«, omenjeno v srednjeveškem ruskem besedilu Word of Saint Grigoriy, opozarja na spletni strani Observer dr. Noah Charney.
Janez Vajkard Valvasor napisal prvo natisnjeno besedilo o vampirjih
Pa ste vedeli, da je pravzaprav prvo natisnjeno besedilo o vampirju in »pravilih vampirizma«, ki so nato navdihnile Brama Stokerja v romanu Drakula, napisal Janez Vajkard Valvasor? Tudi oxfordski English Dictionary ne omenja Slave vojvodine Kranjske, tega slavnega polihistorskega dela, zaradi katerega je moral Valvasor prodati grad Bogenšperk in rojstno hišo v Ljubljani, saj so stroški tiska bili preveliki.
Omenjeni kranjski avtor je bil zainteresiran za beleženje folklore in tradicije domovine Kranjske, ki je postopala med absolutnim verovanjem v čarovništvo in nadnaravno, on pa je dihal z željo po znanstveni in racionalni razlagi nepojasnljivih pojavov. Kljub temu, da je religiozno verjel v nadnaravna bitja, pa je zaprosil za znanstvena pojasnila, ki bi objasnila magijo in čarovništvo.
To je bilo očitno tudi v najbolj znani raziskavi »izginjajočega jezera« v Cerknici, ki je pol leta suha pašna površina, pol leta pa eno večjih slovenskih jezer. Tradicionalna razlaga je namreč pojasnjevala presihajoče jezero s skupino čarovnic, ki z izvedbo ritualov na lokalni gori nadzorujejo poplave in odtekanje jezera.
Četudi naj bi Valvasor veroval, pa je nasprotujoč ljudskim vražam iskal naravnejšo razlago. In medtem je naletel na pripoved vaščanov o istrskih štrigonih, neumrljivih krvosesih, ki pijejo otrokom kri. Štrigoni naj bi ponoči vstajali iz grobov in ustrahovali vaščane, s čudežno močjo pa naj bi celo ženske prisilili v spolne odnose. Vendar je Valvasor racionalno osumil varajoče ženske, ki so potrebovale izgovor za svoja dejanja.
Valvasorjeva zgodba o vampirskem Juretu
Valvasor tako beleži zgodbo o istrskem vampirju, imenovanem Giure oziroma Jure. V istrskem mestu Kringe naj bi duhovnik po pokopu mrtvega Giureja sedel s sorodniki in vdovo pokojnega. Ko se je odpravljal, je zatrdil, da je opazil »pokojnega, kako sedi za vrati«, a naj bi nato pobegnil. V naslednjih tednih so številni ničkolikokrat opazili in zaznali Giureja, ki naj bi se sprehajal od vrat od vrat, nanje pa tudi trkal, kar pa je domačine napravljalo zlovoljne. Celo vdova Grando je trdila, da ga je videla in celo spala z njim, nato pa se je obrnila po zaščito na lokalnega šerifa Miha Radetiča.
»Prvi lovec vampirja« je nato nastopil z ekipo devetih sosedov, ki so z lučjo in križem odprli grob in našli rdeč obraz trupla. Ta naj bi se obrnil, jih pogledal z nasmeškom in odprl svoja usta, kar je prestrašilo deveterico in jo pognalo v dir. Za ubijanje vampirja naj bi bilo kar nekaj metod, zato je najprej poskušal šerif prebosti truplo s križem in glogovim kolom, vendar pa se je Giure izkazal za preveč prožnega.
Nato je Miha poklical duhovnika, da bi držeč križ s svetlobo opravil eksorcistični obred, ob tem pa ponavljajoče vzklikal: »Tukaj je Jezus Kristus, ki nas je rešil prekletstva in umrl za nas!«. Giurejevo truplo je le pričelo plakati. Nato so mu odrezali glavo, vendar pa naj bi ta zatem začela kričati kot živa, grob pa naj bi se napolnil s krvjo. In to, prvo vampirsko pripoved je Valvasor zaključil, da je »na tej točki Grando zapustil svojo ženo in druge ljudi v miru«.
