Primerjava nepremičninskih davkov Slovenije s sosednjimi državami.
Slovenska vlada je tik pred božičem potrdila predlog za uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine z 1,45-odstotno davčno stopnjo, katerega cilj je podpreti stanovanjsko politiko, razbremeniti delo in izboljšati konkurenčnost gospodarstva.
Prvo stanovanje, kjer lastnik živi, bi bilo izvzeto iz obdavčitve, druge nepremičnine pa bi bile deležne ugodnosti, če bi jih oddajali v dolgoročni najem.
Davčna osnova bi bila določena na podlagi posplošene vrednosti nepremičnin, ki jo izkazuje Geodetska uprava Republike Slovenije.
Ocenjujejo, da bi prihodki od davka lahko znašali do 600 milijonov evrov letno, pri čemer bi zbrana sredstva namenili za razbremenitev dela, uvedbo posebnih olajšav za zaposlene in prilagoditev dohodninske lestvice.
Davek bi hkrati spodbudil prijavo dejanskih dohodkov iz najemnin, saj bi ugodnost za najemodajalce lahko presegala plačano dohodnino od najemnin. Vzpostavljena bi bila tudi javna razprava in usklajevanja za dokončno oblikovanje zakona.
Uvedba novega davka na nepremičnine bi lahko pomenila največjo obdavčitev nepremičnin v primerjavi s sosednjimi državami, kot so Hrvaška, Italija in Avstrija.
Nov davek bi močno vplival na lastnike nepremičnin, še posebej tiste z več nepremičninami ali vikendi.
Za stanovanje v Ljubljani, ocenjeno na 250.000 evrov, lastnik trenutno plačuje približno 200 evrov letno, kar vključuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na premoženje občanov, če stanovanje ni zasedeno.
Po novem predlogu bi se ta znesek povzpel na 3620 evrov, kar je skoraj 19-krat več kot zdaj, navajajo Finance.
Če lastnik nepremičnine ne živi v njej ali je ne podari otroku, bo davek plačal v celoti. Enaka pravila bi veljala tudi, če v nepremičnini živi otrok lastnika, kar je sprožilo številne kritike, saj vlada trdi, da je cilj zakona izboljšati dostopnost do stanovanj.
Določene olajšave so predvidene za dolgoročno oddajanje nepremičnin v najem. Če bi lastnik oddajal stanovanje za 800 evrov mesečne najemnine, bi plačal približno 2160 evrov davka na najemnine in 1252 evrov davka na nepremičnine.
S tem bi si znižal nepremičninski davek, vendar bi skupni strošek davkov še vedno presegal trenutne obremenitve. Višje najemnine bi lastniku prinesle večji zaslužek in manjši davek na nepremičnine, kar je v nasprotju z namenom zakona.
Na Hrvaškem se novi davek giblje med 0,6 in osem evri na kvadratni meter, kar za stanovanje podobne velikosti pomeni letni strošek do 560 evrov, če je prazno.
V Avstriji davek na nepremičnine znaša med 125 in 250 evrov letno za povprečno stanovanje, saj se davčna osnova določa na podlagi nižje vrednosti zemljišča.
V Italiji je sistem bolj kompleksen. Običajen davek za drugo stanovanje znaša približno 1085 evrov, vendar zaradi nižje davčne osnove ostaja ugodnejši od načrtovanega slovenskega davka.
Nov slovenski sistem obljublja olajšave za dolgoročno oddajanje nepremičnin, vendar visoka obdavčitev ostaja tema številnih kritik, še posebej zaradi neenakega dostopa do stanovanj.
