Leta 1977 je bila v Radencih ena izmed številnih Murinih modnih revij, ki pa danes izstopa zaradi ene prav posebne udeleženke – Melanije Knavs, danes znane kot Melanie Trump, ameriške prve dame.
Takrat sedemletna Melanija se je pojavila na fotografiji v prvi vrsti, skupaj s sestro Ines in prijateljico Neno Bedek.
Poleg Mure je svoje otroške kreacije predstavilo tudi podjetje Jutranjka, kjer je kot krojačica delala njena mati.
Modni svet propadle Mure je dolga leta navduševal številne ljubitelje mode. Eden izmed njih je tudi Dorjan Zorman iz Kranja, ki je aprila lani ustvaril Facebook stran Mura Arhiv.
Na njej objavlja zgodbe in spomine na nekdanjo tekstilno velesilo ter njen vpliv na modno industrijo.
Z ustanovitvijo strani Mura Arhiv je želel obuditi spomin na Muro in njeno zapuščino.
S svojimi objavami želi spremeniti dojemanje Mure – ni bila le propadla tovarna, ampak simbol kakovosti, tradicije in izjemnega oblikovanja.
S svojo strastjo je povezal številne sledilce, ki z njim delijo osebne zgodbe in spomine.
Nekateri še danes hranijo oblačila svojih bližnjih, ki jih spominjajo na preteklost.
Komentarji (25)
če ste že dali tak naslov bi pa morali objaviti tudi fotografijo o kateri pišete!!!!
...glavno ka so slike simbolične---
dali naknadno sliko, a še sami nimajo pojma katera je bila ona kot deklica. če bi znali, bi tudi napisali. najbolj šalabajzerski medij.
Pa ka ste VI na S.I. smotani do kraja, ka pa slika iz 1977, da mo mi vam verjeli, da je TO ... ISTINA.
Glavno ka oni objavljajo slike od sodnih dražb!? Tej članek pa takši naslov je novinarski idiotizem brez slike male Melanije...
Kelko komentarof objaviš DF, pa ne objaviš nindri sfoje slike,
ka bi lejko bralci vidli, štero je tou *žaljiva vsebina je bila odstranjena*, ka pijše same gluposti.
SI, če bi vam DF pisal članke bi bilo nivo višje kot jih pišejo vaši "pisuni".
PIPICEN KIRI CLANEK, IDIOTSKO
Naj objavijo kateri izdajalec je pomagal za propad te cenjene Mure.
Dodelavni posel pa 3e na komad. Delavec je kriv, Horvat pravi ka je nej konkurencna delovna sila , a bilo je deset kilavih direktorov .
Mura je zanesljivo propadla zaradi svetovnega trga. Kitajci so lahko tako poceni šivali, da je Mura morala propadati, korak za korakom. Kolikor vem, tudi neka večja modernizacija tovarne ni bila nikoli izvedena v celoti. Tovarna je bila prevelika, preveč odvisna od tistih long poslov za Nemce. Stroški so naraščali, trgi pa se ožili.
Koliko so za propad krivi vodstveni delavci Mure zaradi tudi napačnih odločitev je verjetno to samo mali delež? Ko nekaj ne moreš rešiti, pač ne moreš?
Pozabo si povedati ka je Mura funkionejrala in zato prosperejrala v Jugo časih, zaradi ogromnih državnih subvencij. Neje bila sicer edina, ampak je zaradi ogromnoga števila zaposlenih v tistih časih moglo izgledati ka je tou dobro stoječa firma. Umetno so se prikazovali in delili dobički, na debelo so se subvencionejrali posli z nemškin Boss-on, pa še dosta drugoga. Najbole zanimivo je bilo v tistih časih to, ka je naprimer kvalitetna murina srajca v Sloveniji koštala 3x več kak v Srbiji in Makedoniji. Tan se je v bistvi prodajala pod proizvodno ceno. Saj ne pravin ka je nej bila kvaliteta ali tak je v tistih časih funkcionejrala večina državnih podjetij zaradi ogromno zaposlenih in socialnoga miru. Kak pa je to subvencinejranje s propadon Juge vgasnilo so pa večinoma vgasnole vse tej za male novonastale države predimenzionejrane firme. Država Slovenija je nekaj časa še probavala s temi subvencijami nekak obdržati vsaj ena mali del, samo na konci so itak vsi vidli ka tou nikan ne vodi. Izguba velkoga Jugo trga in nekonkurenčnost tak cenovno kak tehnološko je pokopala vse tej ogromne proizvodne obrate. Tak ka tudi, če bi vodstvo kak koli drugače delalo in odločalo bi na konci vseeno prišlo do zloma Mure. Kak si pravo, ka se ne da rejšiti se pač ne da.
Se popolnoma strinjam... nisem hotel drezati v čase Jugoslavije, ker nekateri še vedno verjamejo, da se je tam cedilo mleko in med in bi bil že na začetku debate spor, žaljenje in še kaj. Sem pa vedno za konstruktivno debato, brez žaljenja ipd..! Kot si napisal, država je veliko subvencionirala, morda vseeno ne tako veliko Mure, kakor drugih nekih socialističnih konglomeratov, pa vseeno.
Če bi že takrat "pametni" v Beogradu nekako usmerili te gospodarske politike v druge smeri... bi imela morda Mura ob nastanku nove države kaj vem polovico manj zaposlenih, v Prekmurju pa bi bilo že takrat dvesto, tristo... samostojnih podjetnikov več? In Prekmurje ne bistveno ali sploh ne večje brezposelnosti zaradi Mure.
Žal pa je bilo načelo socializma, tako na vzhodu, kakor pri nas to, da smo stalno tekmovali z zahodom. Če imajo oni dve železarni, moramo imeti mi tri. Če proizvedejo na prebivalca kaj vem tono jekla, moramo mi tono in pol. Marsikaj se je vrtelo v tej miselnosti... in na koncu je enostavno prišel gospodarski zlom vseh držav socialističnega bloka.
Kar se tiče Kitajske, to je moje mnenje, so nas ali pa še bodo gospodarsko povozili. Delovna sila je pri njih bistveno cenejša, kršijo tudi človekove pravice (pa kako se Unija sklicuje na to, stori pa nič) in potem izračunani neki strošek na proizvod pokaže, da je evropsko in tudi veliko drugega blaga iz sveta dražje. Ni tako neumno, da Trump računa Kitajski dodatne visoke carine, žal pa to dela tudi z nami. In pozablja, da imajo ZDA velik presežek pri njihovem izvozu storitev... in še česa, kot je npr. umetna inteligenca.
Kaj se bo zgodilo, če Kitajska napade Tajvan in sama na tistem ozemlju začne proizvajati polprevodnike... nas začne izsiljevati, si niti pomisliti ne upam. Nemčija je s svojo togo gospodarsko politiko in čisto zgrešenem zelenem prehodu... zavozila velik del gospodarske Evrope. In to vpliva tudi na nas!
Zakoj je v Muri bilo telko zaposlenih in zakoj so ovi v Beogradi nej nigdar v to drezali.... enostavno - v Muri je bilo več kak 80% zaposlenih neizobražen lokalni kader, keri bi ob nevlaganju v Muro v Jugi mlato siromaštvo po Goričkon. Mura je bila pač rešitev za zagotavljanje socialnoga miru. Tou tovarno bi lejko postavili ge koli drugje v Jugi. Srečo smo meli ka je v Soboti že obstajala ta majhna šivalnica in ka se je nešče pameten zmislo ka bi lejko iz toga napravili kaj večjoga in zaposlili ogromno lokalnih žensk, kere bi drugače verjetno nigdar nej nikše druge službe doubile. Tou zagotavljanje socialnoga mira z načrtnih postavljanjon fabrik na zabačenih lokacijah in zaposlovanjon lokalnoga prebivalca je bila super pogruntavščina za tiste čase, kera je pa seveda kak že povedano funkcinejrala samo v tistih časih in s podporo takratne politike. Je pa bilo plansko gospodarstvo malo drugače kak ti praviš, ka bi naj v Juga napravili 3 fabrike za 2 na zahodi. Pred 25 lejtami san piso diplomsko na tou temo in moren priznati ka so sicer bile določene stvari v Jugi na gospodarskon področji dobro zastavljene, ampak napačno izvedene. Tej megalomanske tovarne kere so se zidale so bile v prvi meri napravlene kak san že napiso zaradi zagotavljanja socialnoga miru, po drugi strani je bilo Jugo politikon pomembna samooskrba v primeri vojne. Cejlo gospodarstvo v tistih časih je v ozadji spremljala mantra, ka pa či nas što napadne - moremo se sami braniti in v primeri vojne moremo sami za sejbe poskrbeti. To paranoično razmišljanje je privedlo do toga ka je vse fkuper nigdar nej zaživelo kak je bil plan. V resnici je bila sakša velka fabrika v Jugi načrtovana tak ka se v primeri vojne ali druge nevarnosti v najkrajšon možnon časi spremeni v namensko industrijo. Je pa rejsan tudi ka je Juga bila ogromen trg in se je več ali menje cejla proizvodnja porabila na domačon tržišči, ka je bilo pa viška pa je šlo v neuvrščene države.
Saj vse drži, pa tudi, da sem napisal o "pametnih" v Beogradu, kateri bi lahko usmerjali gospodarsko politiko drugače! Seveda niso, to si lepo napisal. Zakaj bi, ker jih večina itak ni vedela osnov ekonomije, imeli so službe, oblast... in jih je malo brigalo, od kje denar in kam bo šel.
Skratka, če bi vedeli igrati šah in vedeli njegovo bistvo (da se mora misliti nekaj potez vnaprej) in imeli voljo... bi lahko bilo vse drugače.
Če bi imeli boljšo ekonomsko sigurnost, morda tudi do teh bratomornih vojn v Jugoslaviji ne bi bilo. Morda nismo imeli pameti kot Slovaki in Čehi, morda je bila kriva ekonomska situacija, morda...?
Končam, ker že preveč uporabljam "če-je"!
O moj Bog kakšne so gnes den te diplomske naloge. Naj te potolažim. EU je zaradi blesavih voditeljev, hlapcev USA postala popolnoma nekokurenčna. Pa za časa korone je EU nej bila sposobna izdelati navadno masko. Pa še nekaj, ljudje so nej mlatili srmaštvo na Goričkon, nego jih je ogromno odšlo delat v Nemčijo in Avstrijo in jih večina tam tudi ostala. Lejko je biti danes pameten, ko še vedno uporabljamo infrakstrukturo zgrajeno v času socializma. Na žalost smo nej sposobni brez evropskih sredstev niti posranoga mosta. Vzemimo samo soboško bolnico. V zadnjih 35 letih je bila na novo zgrajena samo porodnišnica in urgentni center. Vse šole razen ekonomske so bile zgrajene v času socializma, Zdravstveni dom in velika večina stanovan in hiš. Dobili smo v glavnem trgovske centre, kjer se v glavnem prodaja tuje roba. Hrano v glavnem uvažamo.
Ne ven o kakšnih subvencijah ti pišeš. Mura je morala prodajati težko zasužene devize po uradnem tečaju in je kvečjemu ona subvencionirala druge. Druga neumnost je da pišeš o Beogradi, ki je nej napravil to pa ono. To je bilo tam do leta 1970, pozneje pa več nej. V Muri se je delalo po nemških normativih in normah, že pred 50 leti. To ka ti pišeš je eno navadno nakladanje. Je pa res, da je Zahod načrtoval uničenje nekdanjih socialističnih podjetij in pretvorbo teh držav v nove kolonije. Naši brezvezni kao voditelji so pa pri ton z navdušenjem pomagali. Vzemimo samo takoimenovano reševanje bank.
zato ker je nekdo vedno pobral državne subvencije, mura pa vzela kredit da je sebi odplačevala.
Kaj boš te ti guča čondravec, long posel??? Hahahahah magarec! Mura je bila zakon!!! AOP je bija najbojše v države, računalniško krojenje prvo v Evrope, ti magarec boš guča! Long posel, budalo jedno!!! Domobransko.
Df je doubo pop****tis. Pogledni, ka je pa napiso pod; kuntakinte, enkmet, NN, Mrš, realnoo,
Lendavčaan! Zaj se je spravo več na Sobotainfo.
Df, nuči se pisati ,pipicen,?
Leta 1977 je Mura nej šivala otroških oblačil
Kak pa je bilo s POMURKO ( TMI ) tovarna mesnih izdelkov..taneden malo prosim obrazloži..hvala
Iz prve roke... mnenje nekdanjega delavca, kateri je tu in tam bil tudi v kakšnem svetu oz. organu, kakor so jih takrat že imenovali: rekel je: "Preveč se je kradlo!"
zaj že more biti fejst stara
Starejše novice
