Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota je na zadnji seji izrazil zaskrbljenost glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, ki so jih določili v strateškem načrtu skupne kmetijske politike.
Kot navaja strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027, se na 40-metrskem pasu ob potokih Ledava in Ščavnica prepoveduje uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
Kaj to pomeni za pomurske kmete?
Prepoved gnojenja lahko vodi v propad nekaterih pomurskih kmetov: »To je zelo boleče«
Če bo določba obveljala, se lahko zgodi, da bodo številni pomurski kmetje izgubili precejšen del kmetijskih zemljišč, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Murska Sobota.
Brez uporabe gnojil kmetje na teh zemljiščih ne bodo mogli pridelovati kmetijskih pridelkov v takšni meri, kot bi si želeli oziroma kot bi potrebovali.
»To je za kmete zelo boleče, nepredstavljivo,« je za Sobotainfo pojasnil Danilo Meolic, predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
In če ne bodo dobili morebitnih nadomestnih zemljišč, lahko to vodi v njihov propad, so še izpostavili navzoči na seji.
»To je zelo velik problem za pomursko kmetijstvo. 40-metrski pas ob reki Ščavnici in Ledavi pomeni, da se nam s tem zmanjša približno 1000 hektarjev obdelovalnih najboljših kmetijskih zemljišč. To enostavno ni sprejemljivo,« je še dodal Meolic.
Kmetje zahtevajo ponovno obravnavo vodotokov
Kako pa bi se lahko torej drugače rešilo omenjeno problematiko? Pomurski kmetje so mnenja, da bi bilo potrebno opraviti ponovni monitoring ob obeh vodotokih in nato na podlagi novih ugotovitev pripraviti spremenjen strateški načrt.
»Zahtevali smo, da se še enkrat naredi monitoring glede onesnaženosti tal, če je res tako onesnaženo, kot pravijo. Kmetje ocenjujemo, da nismo edini onesnaževalci teh vodotokov, tukaj so tudi čistilne naprave in še marsikaj drugo, tako da se ne more ta onesnaženost pripisovati samo kmetijstvu,« je pojasnil.
Ob tem je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko izpostavila, da bo čez šest mesecev opravljena revizija strateškega načrta, s katero bodo ugotavljali, kaj je treba spremeniti, med drugim se bo preverilo tudi stanje omenjenih vodotokov.
»Če bo monitoring pokazal dobro stanje vodotokov, se bo določba o 40-metrskem varovalnem pasu ob Ledavi in Ščavnici umaknila iz strateškega načrta. Vendar pa to ne bo odvisno samo od kmetijskega ministrstva, pač pa tudi od drugih deležnikov in vpletenih ministrstev,« je še dodala ministrica.
Preberite še:
»To so najboljša kmetijska zemljišča, kjer se pridelajo najboljše kulture«
Člani sveta so izpostavili, da če ne bo možno umakniti omenjene odločbe, bi bilo potrebno, da se kmetom na tem območju za izgubljena zemljišča dodelijo državna nadomestna zemljišča, saj gre za izgubo najboljših pridelovalnih zemljišč, kar je v veliko škodo predvsem tistim, ki se ukvarjajo z živinorejo.
»To so najboljša kmetijska zemljišča, kjer se pridelajo najboljše kulture in to kmete zelo prizadene, predvsem tiste, ki imajo živino. Ob teh vodotokih ne primanjkuje vode, zato so tukaj najboljši pridelki. Zato bi v tem primeru zahtevali, da nam da država nadomestna kmetijska zemljišča, saj jih ima na voljo,« je poudaril Meolic.
Kaj pa o nadomestnih zemljiščih menijo na ministrstvu?
»Ministrica je na to povedala, da se bodo potrudili, da se bomo pogovarjali naprej in našli rešitev v dobrobit pomurskega kmetijstva,« je še izpostavil.
Ob tem pomurski kmetje poudarijo, da kljub temu upajo, da se bo našla prava rešitev in se ne bo uveljavilo sprememb za te vodotoke: »Da bomo lahko tudi v prihodnje kmetovali na teh območjih.«
Prenizka tudi zakupnina za zemljišča
Ne gre pa samo za problematiko glede uporabe gnojil, pomurski kmetje so na seji meddrugim izpostavili še prenizko zavarovalno vsoto za poljščine, zato bodo zahtevali njeno zvišanje.
Precej pozornosti pa je bilo namenjene tudi zemljiški zakonodaji in varovanju kmetijskih zemljišč. Ob tem kmetje predlagajo progresivno zakupnino, kajti obstoječa zakupnina za državna kmetijska zemljišča je bistveno prenizka.
»Zakupnina za državna kmetijska zemljišča je bistveno prenizka, saj se je cena kmetijskih zemljišč v zadnjih desetih letih potrojila,« je pojasnil Meolic.
Pomurske kmete prav tako skrbi, da se veliko industrijskih con gradi na najboljši kmetijski zemlji, zato predlagajo, naj kmetijsko ministrstvo občinam svetuje, naj za industrijske cone izberejo slabša kmetijska zemljišča.
