Danes ob 16.33 uri bo nastopilo pomladansko enakonočje, ki ponazarja začetek pomladi.
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let, ki so ga določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu.
Pomlad se začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator je pomladišče. Sonce pa je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju.
Dan in noč naj bi bila danes enako dolga
Kot pojasnjuje Albin Gradišnik, vodja amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurberku, se to seveda v praksi ne zgodi.
Sončni vzhod na Ptuju je bil danes ob 5.58 uri, zahod pa bo ob 18.12 uri. Dan je tako za 14 minut daljši od noči.
Dan in noč sta bila enako dolga že 16. marca, vendar je nagnjenost takrat bila -1,80°, kar pomeni, da smo takrat še v zimi.
Praznovanje prihoda pomladi
Že davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, ki je ponazarjalo praznovanje novega življenja narave, ter novega upanja.
Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v Veliko noč, ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni.
Prva pomladanska polna Luna po astronomskih opazovanjih nastopi v soboto, 16. aprila ob 20.55 uri. Zato Veliko noč letos praznujemo 17. aprila.
Tudi Gregorjevo, ki je nekoč veljalo za prvi spomladanski dan, ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja, ki simbolizira novo moč narave.
Obdobje koledarske pomladi, ki se začenja danes, bo trajalo do 21. junija. Pomlad, kot letni čas, bo tako trajala 92 dni, 17 ur in 40 minut.
