Uprava za zaščito in reševanje je na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije minuli petek sprejela sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje hude suše in ga poslala območnim izpostavam. Občine imajo tako podlago za začetek zbiranja prijav škode in nekatere so postopke že zagnale.
Na ministrstvu za kmetijstvo so pojasnili, da bodo občinske komisije škodo do 30. septembra ocenile na posebnem obrazcu.
Ta mora poleg navedbe odstotka poškodovanosti kmetijskih kultur vsebovati ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva, njegovo davčno številko, naslov in identifikacijski številko iz registra kmetijskih gospodarstev.
Oškodovanci morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Če identifikacija gospodarstva na 31. maja ni bila urejena, oškodovanec ni upravičen do državne pomoči.
Kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi suše, morajo oceno prijaviti do 23. septembra, dodatne dokumentacije poleg omenjenega obrazca pa jim ne bo treba oddajati.
Kmetijsko ministrstvo bo po potrditvi končne ocene škode na vladi pripravilo program odprave posledic škode zaradi suše in ga vladi v potrditev dalo najpozneje v treh mesecih po končni oceni škode. Še prej mu mora zeleno luč prižgati komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
S tem programom bodo določeni kmetijski pridelki, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšana za več kot 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu, kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.
Ministrstvo bo izpad dohodka na podlagi evropske uredbe izračunalo tako, da bo količine kmetijskih proizvodov, pridelane letos, pomnožilo s povprečno prodajno ceno, to pa bo odštelo od povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, pridelane v triletnem povprečju (izračunanem v petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišje in najnižje letne količine), pomnožene s povprečno prodajno ceno v teh treh letih.
Izplačila sredstev bodo tako mogoča po sprejemu in potrditvi programa na vladi, pridobitvi statističnih podatkov o povprečni ceni pridelkov v 2022, izračunu izpada dohodka, ter obdelavi vlog.
Cilj je, da bi bila izplačila izpeljana do konca tega leta.
Komentarji (4)
kmetom oz. firmam ki so likvidna , nema kaj drzava pomagati! Te subvencije do sle v vecini za pokrivanje manjka v dobicki!
Ka pa sereš debeli fuknjenec tebi pa lejko država že cejlo življenje davle socialno. Za to se pa neboš buno jeli.
In reply to kmetom oz. firmam ki so… by realnooo (ni preverjeno)
vij samo pomagajte kmetom. tu dobi subvencijo pa pomoč, proda pa v tujino. te naj v tujini prosi subvencijo pa pomoč či za lasten narod ne misli delat
ukrajinec...tij ne razmiš delovanja trga, tržnih cen, slo samooskrbe in državnih pomoči. Ka ma veze če proda po tržni ceni v tujino? Vsak s.p ali d.o.o. bo dobil pomoč zaradi visokih cen energije, pa četudi proda vse svoje izdelke v tujino. Enako ali še bole...pomoč rabi tudi kmet, keri gospodari pod milim nebom in je bistveno drugače, če je njegovo gospodarjenje odvisno od vrejmena. V zvezi s samooskrbo je pa tak....četudi en ali desejt kmetov pridela npr. 700 ton pšenice, je tou pridelano v Slo., pa četudi se čisto vse proda v tujino, to doprinese k samooskrbi. Če bi zaprli vse meje znotraj EU in izven EU, npr. zaradi embarga Rusiji, zaradi globalne suše, raznih vojn ali Covida itd.(kljub raznim trgovinskim sporazumom) bi vsa pridelana pšenica ostala v Slo in bi jo mi še kako rabili in porabili.
In reply to vij samo pomagajte kmetom… by ukrajinec (ni preverjeno)
Starejše novice
