*Fotografija je simbolična
Lani so v Sloveniji gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči, reševalci gorske pomoči in drugi reševalci na intervencije kar 621-krat krenili zaman.

Ko se zgodi kaj hudega, v kateri koli državi Evropske unije pokličemo na telefonsko številko 112. Slovenija je to brezplačno telefonsko številko za klic v sili uvedla leta 1997, kot druga država v Evropi.

Gluhi in naglušni lahko na telefonsko številko 112 pošljejo kratko sporočilo.

Vendar pa vsi klici in sporočila, ki jih prejmejo v centrih za obveščanje, niso nujni. Tako se gasilci in reševalci na pot včasih odpravijo po nepotrebnem, medtem ko bi kdo drug morda pomoč res potreboval.

Okoli odstotek intervencij je nepotrebnih oziroma lažnih

Med vsemi intervencijami je okoli en odstotek nepotrebnih oziroma lažnih intervencij. Lani so v vsej Sloveniji našteli 621 takšnih intervencij.

»Nepotrebne intervencije so tiste, kjer posredovanje sil za zaščito in reševanje ni bilo potrebno,« so pojasnili na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so razložili, da do nepotrebnih intervencij pride iz različnih razlogov: »Zgodi se, da prijavitelj napačno oceni situacijo in pokliče na pomoč, čeprav ta ni potrebna. Včasih do prihoda gasilcev ali drugih reševalcev občani situacijo rešijo že sami. Lažne intervencije so tiste, kjer je bilo ugotovljeno, da dogodka sploh ni bilo in da je šlo za lažno prijavo

Interventni dogodki v letu 2019 (vir: Uprava Republike Slovenija za zaščito in reševanje)

Na številki za nujno pomoč telefon v povprečju zazvoni vsako minuto

Prebivalci Slovenije, tako kot tudi ostali prebivalci Evropske unije, v primeru naravne ali druge nesreče oziroma drugega pojava, ki lahko ogrozi življenje in varnost ljudi ali živali ter premoženje, pokličejo na telefonsko številko 112.

Lani so na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zabeležili 492.314 telefonskih klicev na pomoč. To v povprečju pomeni 1340 klicev na dan oziroma telefonski klic skoraj vsako minuto.

Največ telefonskih klicev so lani prejeli na dan 7. julija, in sicer 3478 . Največje število klicev v eni uri pa je bilo od 15. do 16. ure, znašalo je 923.

Največkrat so aktivirali gasilce, in sicer 23.909-krat, gorske reševalce 721-krat, enote z reševalnimi psi 137-krat. Vseh aktivacij, skupaj še z ostalimi enotami, je bilo 24.814.

Prejetl telefonski klici na številko 112 v letu 2019 (vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje)

V centrih za obveščanje dežurajo sleherno sekundo v letu

V okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje delujejo center za obveščanje in 13 regijskih centrov za obveščanje, ki dežurajo 24 ur na dan in vseh 365 dni v letu. Na evropski številki za klic v sili 112 zagotavljajo nudenje prve pomoči v primeru naravne ali druge nesreče.

Regijski centri za obveščanje opravljajo dispečersko službo za gasilce, reševalce nujne medicinske pomoči ter gorske, jamarske, podvodne in druge reševalne službe. Sem ne sodijo policijske enote, ki so v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

Poleg naštetega imajo regijski centri za obveščanje še vrsto drugih zadolžitev, na primer zbiranje podatkov o opravljenih intervencijah, razglašanje nevarnosti, izvajanje javnega alarmiranja in podobno.

Ob epidemiji aktivirani državni, regijski in občinski načrti

V Sloveniji je od 19. oktobra znova razglašena epidemija, kar pomeni, da je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Vlada ga je letos poleti, ob upoštevanju priporočil strokovnjakov Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predlogov in pripomb ministrstev, vladnih služb, občin in organizacij, ki so vključene v pripravo, spremenila in dopolnila na podlagi izkušenj pridobljenih med prvo epidemijo covid-19.

Ravno tako pa je bil spremenjen in dopolnjen regijski načrt za Pomurje, ki ga je izdelala Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota na podlagi temeljnega državnega načrta. V načrtu so dopolnjena in podrobneje razdelana temeljna izhodišča. S ciljem uspešnejšega preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je upoštevano načelo postopnosti priprav v odzivanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na pojav nalezljive bolezni. Aktivirajo se pa tudi občinski načrti.

Vir: Delni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh v MO Murska Sobota

S spleta

Komentarji (5)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Nic nebo (nepreverjen)

Kazni

krobikar1

Ka se hecate, kak delajo!?

Ghost 2020 (nepreverjen)

Včeraj so znan tudi redno zvali gledalci-navijači za pomoč, da je fuzbalska Mura kiksnola ta v meglo...
Župan M. Sobote, idi v klub Mure pa jin malo povej par reči...

Micika-19 (nepreverjen)

Zaradi 1 % taka panika ... a ni bolje poklicati, pa ni nič, kot da se kaj zgodi, pa bi se dalo preprečiti?

tanja flaškon (nepreverjen)

Ne vtijkan se v delo politikov,ki je v vseh državah razen izjem enako ..Namen je preprečiti širjenje koronavirusa kar je tudi razumljivo,kar mogoče kdor noče ali pa pač ne razume..ampak neven kako bi gledal na delo politikov če nebi sprejeli teh ukrepov(zame so še preblagi,vem nemorejo odvzeti vseh pravic človeštva)bi pa tega ki obsoja politike pa bok nedaj ka bi komu kaj slabega želel doletele kake posledice,kak so že ene..ki so jim pustile mogoče trajne posledice..
Zdaj če je Janša pravi človek da o tem odloča ali ne to jaz neven..
Če bi pa bil kdo drug na njegovem mestu bi mogel okrepati isto tako drugače bi ga narod če nebi sprejel ukrepov in bi prišlo do kausa raztrgal..
Tako da treba razumeti vodstvo države da sprejema take ukrepe,ukrepajo pa zaradi nas,zaradi našega zdravja..
Tudi oni sami si želijo da bo narod zdrav da bo delal in plačeval v državno blagajno in ne obratno.zato ne razumem zakaj grožje..Narod zavedajte se gre se za naše zdravje

Starejše novice