Lani so v Sloveniji gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči, reševalci gorske pomoči in drugi reševalci na intervencije kar 621-krat krenili zaman.
Ko se zgodi kaj hudega, v kateri koli državi Evropske unije pokličemo na telefonsko številko 112. Slovenija je to brezplačno telefonsko številko za klic v sili uvedla leta 1997, kot druga država v Evropi.
Gluhi in naglušni lahko na telefonsko številko 112 pošljejo kratko sporočilo.
Vendar pa vsi klici in sporočila, ki jih prejmejo v centrih za obveščanje, niso nujni. Tako se gasilci in reševalci na pot včasih odpravijo po nepotrebnem, medtem ko bi kdo drug morda pomoč res potreboval.
Okoli odstotek intervencij je nepotrebnih oziroma lažnih
Med vsemi intervencijami je okoli en odstotek nepotrebnih oziroma lažnih intervencij. Lani so v vsej Sloveniji našteli 621 takšnih intervencij.
»Nepotrebne intervencije so tiste, kjer posredovanje sil za zaščito in reševanje ni bilo potrebno,« so pojasnili na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so razložili, da do nepotrebnih intervencij pride iz različnih razlogov: »Zgodi se, da prijavitelj napačno oceni situacijo in pokliče na pomoč, čeprav ta ni potrebna. Včasih do prihoda gasilcev ali drugih reševalcev občani situacijo rešijo že sami. Lažne intervencije so tiste, kjer je bilo ugotovljeno, da dogodka sploh ni bilo in da je šlo za lažno prijavo.«
Na številki za nujno pomoč telefon v povprečju zazvoni vsako minuto
Prebivalci Slovenije, tako kot tudi ostali prebivalci Evropske unije, v primeru naravne ali druge nesreče oziroma drugega pojava, ki lahko ogrozi življenje in varnost ljudi ali živali ter premoženje, pokličejo na telefonsko številko 112.
Lani so na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zabeležili 492.314 telefonskih klicev na pomoč. To v povprečju pomeni 1340 klicev na dan oziroma telefonski klic skoraj vsako minuto.
Največ telefonskih klicev so lani prejeli na dan 7. julija, in sicer 3478 . Največje število klicev v eni uri pa je bilo od 15. do 16. ure, znašalo je 923.
Največkrat so aktivirali gasilce, in sicer 23.909-krat, gorske reševalce 721-krat, enote z reševalnimi psi 137-krat. Vseh aktivacij, skupaj še z ostalimi enotami, je bilo 24.814.
V centrih za obveščanje dežurajo sleherno sekundo v letu
V okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje delujejo center za obveščanje in 13 regijskih centrov za obveščanje, ki dežurajo 24 ur na dan in vseh 365 dni v letu. Na evropski številki za klic v sili 112 zagotavljajo nudenje prve pomoči v primeru naravne ali druge nesreče.
Regijski centri za obveščanje opravljajo dispečersko službo za gasilce, reševalce nujne medicinske pomoči ter gorske, jamarske, podvodne in druge reševalne službe. Sem ne sodijo policijske enote, ki so v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.
Poleg naštetega imajo regijski centri za obveščanje še vrsto drugih zadolžitev, na primer zbiranje podatkov o opravljenih intervencijah, razglašanje nevarnosti, izvajanje javnega alarmiranja in podobno.
-
Lokalno | 2 komentarjevZaradi porasta števila okužb s koronavirusom se je sestal občinski štab Civilne zaščite
-
Slovenija | 50 komentarjevIZREDNA NOVICA: Od jutri razglašena epidemija, preverite, kaj to pomeni
-
Lokalno | 5 komentarjevJevšek ob aktivaciji Občinskega štaba Civilne zaščite: Nihče ne bo ostal brez pomoči
Ob epidemiji aktivirani državni, regijski in občinski načrti
V Sloveniji je od 19. oktobra znova razglašena epidemija, kar pomeni, da je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Vlada ga je letos poleti, ob upoštevanju priporočil strokovnjakov Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predlogov in pripomb ministrstev, vladnih služb, občin in organizacij, ki so vključene v pripravo, spremenila in dopolnila na podlagi izkušenj pridobljenih med prvo epidemijo covid-19.
Ravno tako pa je bil spremenjen in dopolnjen regijski načrt za Pomurje, ki ga je izdelala Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota na podlagi temeljnega državnega načrta. V načrtu so dopolnjena in podrobneje razdelana temeljna izhodišča. S ciljem uspešnejšega preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je upoštevano načelo postopnosti priprav v odzivanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na pojav nalezljive bolezni. Aktivirajo se pa tudi občinski načrti.
