Sodišče je sindikalno zaupnico oprostilo očitkov obrekovanja, danes je izjavo podala Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
V zadevi, ki je v zadnjih mesecih odmevala v Pomurju, je sodišče sindikalno zaupnico Suzano Lukovnjak oprostilo očitkov kaznivega dejanja obrekovanja.
Postopek se je nanašal na javno pismo z dne 6. februarja 2025, naslovljeno na župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, ki je bilo objavljeno tudi v več medijih.
V njem so bile izpostavljene kritike delovanja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota – od kadrovskih razmer in delovanja čitalnice do financiranja, organizacije dela in razvoja krajevnih knjižnic.
Zasebna tožilka, direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar, je Lukovnjak očitala, da je raznašala neresnične navedbe, ki naj bi škodovale ugledu ustanove.
Tožilstvo je predlagalo celo pogojno zaporno kazen, a je sodišče obtoženo oprostilo na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku. Stroški postopka so bremenili zasebno tožilko.
Zdaj se je z izjavo oglasila direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar.
Direktorica po sodbi: »Ni zmagovalcev ali poražencev«
Po sodnem epilogu se je danes oglasila tudi direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar. V svoji izjavi poudarja, da primer ne bi smel biti razumljen kot zmaga ene ali druge strani, temveč kot priložnost za izboljšanje odnosov znotraj ustanove.
V celoti objavljamo njeno izjavo:
»V konkretnem postopku ni mogoče govoriti o zmagovalcu ali poražencu.
Postopek je bil očitno potreben za ponovno vzpostavitev dialoga med sindikatom in vodstvom ter za utrditev razumevanja, da je nesoglasja in odprta vprašanja treba prvenstveno reševati znotraj organizacije.
Vodstvo PIŠK Murska Sobota si podobnih postopkov ne želi in ocenjuje, da je predmetni postopek prispeval k učinkovitejšemu in konstruktivnejšemu urejanju odnosov ter nesoglasij znotraj PIŠK Murska Sobota.
Ob tem poudarja, da postopek ni bil uveden z namenom kaznovanja Suzane, temveč zaradi reševanja konkretnih vprašanj in zaščite zakonitega delovanja organizacije.«
Pismo, ki je sprožilo spor
Javno pismo, ki je sprožilo kazenski postopek, je vsebovalo več očitkov o stanju v knjižnici – med drugim o domnevnem kadrovskem pomanjkanju, težavah pri izvajanju osnovne knjižnične dejavnosti, okrnjenem delovanju čitalnice ter spremembah v organizaciji krajevnih knjižnic.
V pismu je bilo zapisano tudi, da naj bi knjižnica v letu 2024 prejela manj sredstev za izvajanje določenih programov ter da naj bi prihajalo do padanja izobrazbene strukture zaposlenih.
Obramba je ves čas poudarjala, da gre za utemeljene in preverljive navedbe, medtem ko je tožilstvo trdilo, da gre za neresnične očitke, ki škodujejo ugledu institucije.
