Kakšno vodo pijemo v Pomurju? Še vedno polno gnojil, škropiv in ostankov zdravil

Monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je v letu 2019 pokazal, da so v dobrem stanju vodna telesa: Savska kotlina in Ljubljansko barje, Krška kotlina, Karavanke, Posavsko hribovje do osrednje Sotle, Spodnji del Savinje do Sotle, Kraška Ljubljanica, Dolenjski kras, Zahodne Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice, Obala in Kras z Brkini ter Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota.

Krivdo je treba iskati pri sebi

V severovzhodnem delu Slovenije pa je ARSO v letu 2019 določil slabo kemijsko stanje za vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline.

Vzrok za takšno stanje pa so človeške dejavnosti, ki obremenjujejo vodna telesa in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo.  Kot opozarjajo, ima podzemna voda slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide vanjo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas.

Zato je izredno pomembna naloga prav vseh preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej ob dejstvu, da za približno 97 odstotkov prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.

Vsebnost nitrata prevelika, a pada

Arso je vsebnost nitratov spremljal na vseh 176 merilnih mestih, tako tudi na trinajst merilnih mestih v Murski kotlini: Benica, Črnci, Gančani, Gornji Lakoš, Krog, Mali Segovci, Odranci, Rakičan, Rankovci, Veščica, Vučja vas, Zgornje Krapje, Žepovci.

Za tri vodna telesa, Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino je bilo zaradi preseganja standarda kakovosti za nitrat ugotovljeno slabo kemijsko stanje.

Osnovni vir povečanja koncetrancije nitratov je sicer odtekanje vode s površin, katere so prejele preveliko količino dušikovih gnojil. Povišane koncentrancije nitratov lahko predstavljajo zdravstveni problem za dojenčke, nosečnice in doječe matere.

Po analizi trendov je Arso sicer ugotovil, da vsebnost nitrata pada na vseh vodnih telesih s slabim stanjem (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), kar je spodbuden podatek.

 

Prepovedani herbicid še vedno prisoten

Vsebnost pesticidov je Arso spremljal na 76 merilnih mestih, saj jih spremljajo na mestih, kjer presegajo standard kakovosti in tam, kjer so bili standardi preseženi v preteklosti.

Najvišje koncentracije atrazina in desetil-atrazina so bile izmerjene v Kidričevem. Preseganje mejne vrednosti so zaznali le še na enem merilnem mestu izven Dravske kotline in sicer v Gančanih na Murski kotlini.

Na drugih merilnih mestih atrazin zaznavajo v sledovih ali pa je že popolnoma izginil.

Pesticidi so sicer namenjeni uničevanju škodljivcev v kmetijstvu mnogi pa imajo številne škodljive učinke na ljudi. Med njimi je tudi herbicid atrazin, ki je v Sloveniji prepovedan že od leta 2002, a še vedno prisoten v vodonosnikih. 

Slabo stanje tudi zaradi industrije

Ravno tako je Arso v letu 2009 spremljal vsebnost lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov in to na 21 merilnih mestih.

Vsebnost praga je bila presežena na treh merilnih mestih, in sicer v Levcu VC-1772 v Savinjski kotlini ter v Murski kotlini, v Rakičanu in Gančanih.

V nasprotju z nitratom in pesticidi, ki odražajo pritisk kmetijstva in urbanizacije, lahkohlapne halogenirane organske spojine odražajo industrijsko obremenitev. 

Tudi pri ostankih zdravil v vodi izstopa Pomurje

Arso je v vodnih telesih spremljal tudi ostanke zdravil, in sicer farmacevtske učinkovine, ki se uporabljajo: za zdravljenje bakterijskih okužb (antibiotiki), za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, za uravnavanje krvnih maščob, kot ne-steroidna protivnetna zdravila, za zdravljenje astme, kot protibolečinska/protivročinska zdravila, nekatere hormone, kofein in v okolju zelo obstojen karbamazepin, ki ima širok spekter uporabe. 

Kot navajajo v Arsu, imajo zdravila pozitivne in tudi stranske učinke na telo, malo pa je znanega o njihovih učinkih, ko pristanejo v okolju in kako vplivajo na vodne ekosisteme ter preko pitne vode tudi na ljudi.

Farmacevtske učinkovine lahko pridejo v okolje na več načinov: preko farmacevtske industrije in njihovih odpadnih voda, preko uživanja zdravil in izločanja razgradnih produktov, ki končajo v kanalizaciji in preko čistilne naprave, potencialne grožnje za okolje pa predstavlja tudi odlaganje zdravil in farmacevtskih pripravkov po pretečenem roku uporabe. 

Nekatere spojine se v okolju razgradijo, nekatere pa so obstojne in jih v vodah lahko zaznavamo še mnogo le, so še zapisali.  Glede na analizo v letu 2019 so, tako kot pretekla leta, določili največ kofeina, karbamazepina, diklofenaka in sulfametoksazola ter po enkrat propranolol, paracetamol in naproksen. 

V vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo izstopata dve merilni mesti na Murski kotlini (Žepovci in Rakičan). Vzrok onesnaženja podzemne vode s farmacevtskimi učinkovinami v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo prvenstveno odraža urbano poselitev in posledično neurejeno kanalizacijsko mrežo, so še navedli v poročilu.

Časa še eno leto

Spomnimo, Računsko sodišče je v lanskem revizijskem poročilu o učinkovitosti dolgoročnega ohranja virov pitne vode ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno in po njihovih predvidevanjih cilj, da bo stanje voda v Sloveniji do leta 2021 dobro, ne bo dosežen. 

 

Pitna voda v sistemih pod stalno kontrolo

Pomembno je poudariti, da so to podatki za stanje podtalnice v Pomurju, ki priteče v domače vodovode. Voda v vodovodnih sistemih, na katere je priključenih večina Pomurcev, pa je dobra in pod stalno kontrolo, poudarjajo upravljavci sistemov.